V Mestni občini Ljubljana izstopa slaba odzivnost meščanov na preventivne preglede.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje v prikazu Zdravje v občini 2026 kažejo, da med občinami obstajajo presenetljivo velike razlike. Nekatere izstopajo po izjemno dobri preventivi, nizki pojavnosti srčne kapi in skoraj idealnih kazalnikih zdravja, druge pa opozarjajo na resne težave, predvsem na področju duševnega zdravja, sladkorne bolezni in prometnih nesreč.
Če pod drobnogled vzamemo občine osrednje Slovenije, največ pozornosti pritegne občina Log - Dragomer, kjer je stopnja umrljivosti zaradi samomora kar nič na 100.000 prebivalcev, kar je tudi najnižja vrednost v Sloveniji.
Za primerjavo: slovensko povprečje znaša 18. Poleg tega imajo tudi zelo nizko stopnjo srčne kapi, le 0,7 na 1000 prebivalcev med 35. in 74. letom starosti, medtem ko je slovensko povprečje 1,9. Tudi zlomi kolka pri starejših so redkejši: 4,5 proti slovenskim 6,0.
Tik za njimi je Trzin, kjer beležijo najnižjo bolniško odsotnost med primerjanimi občinami; ta znaša le 15,5 koledarskega dne na leto, medtem ko slovensko povprečje znaša 20,5. Tudi stopnja srčne kapi je izjemno nizka, prav tako le 0,7 na 1000 prebivalcev.
Zdravil za sladkorno bolezen in visok krvni tlak uporabljajo manj kot drugod, odzivnost v programu Svit pa dosega skoraj 70 odstotkov.
Dobro sliko kažejo tudi Mengeš, Domžale in Vrhnika. V Mengšu je stopnja samomorov 12 na 100.000 prebivalcev, v Domžalah 13, na Vrhniki pa 14, kar je vse precej pod slovenskim povprečjem. V vseh treh občinah je tudi manj srčnih kapi kot v Sloveniji na splošno, otroci pa dosegajo boljši telesni fitnes od povprečja države.
Povsem drugačno zgodbo piše Škofljica
Tam je stopnja umrljivosti zaradi samomora kar 26 na 100.000 prebivalcev, kar je daleč nad slovenskim povprečjem 18 in skoraj dvakrat več kot v Logu - Dragomerju. Prav tako beležijo več prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in višjo stopnjo zlomov kolka pri starejših - 6,3 proti slovenskim 6,0.
Čeprav imajo dobro odzivnost v preventivnih programih in nadpovprečen telesni fitnes otrok, ta podatek močno zasenči celotno sliko občine.
Tudi Dol pri Ljubljani ima več izzivov. Tam je delež oseb, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen, višji od slovenskega povprečja, višji je tudi delež uporabnikov pomoči na domu, samomorilnost pa je natanko na državnem povprečju - 18 na 100.000 prebivalcev.
Ob tem beležijo tudi več prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji.
Kaj pa Mestna občina Ljubljana?
Ta sicer ohranja dobro splošno zdravstveno sliko, vendar pri podrobnejšem pogledu podatki razkrivajo nekaj zanimivih odstopanj. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je znašala povprečno 16,3 koledarskega dne na leto, kar je občutno manj od slovenskega povprečja 20,5 dneva. Tudi delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je nižji od slovenskega povprečja, enako velja za sladkorno bolezen.
Tudi pri srčno-žilnem zdravju Ljubljana kaže dobre rezultate.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, starih med 35 in 74 let, medtem ko slovensko povprečje znaša 1,9. Po drugi strani pa pri starejših nekoliko izstopa višja stopnja zlomov kolka - 6,2 na 1000 prebivalcev, kar je nad slovenskim povprečjem 6,0.
Presenetljivo je tudi, da je delež uporabnikov pomoči na domu v Ljubljani nižji od slovenskega povprečja, čeprav gre za največjo občino v državi z velikim deležem starejšega prebivalstva.
Stopnja umrljivosti zaradi samomora znaša 15 na 100.000 prebivalcev, kar je sicer nižje od slovenskega povprečja 18, vendar višje kot v nekaterih okoliških občinah, denimo v Domžalah ali Mengšu.
Pri otrocih je telesni fitnes nad slovenskim povprečjem, kar kaže na dobro telesno pripravljenost mlajše populacije. Prav tako je delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji nižji od slovenskega povprečja, kar je za urbano okolje pomemben podatek.
Kljub temu pa je stopnja bolnišničnih obravnav v Mestni občini Ljubljana zaradi poškodb v transportnih nezgodah 1,2 na 1000 prebivalcev, kar je nekoliko nad slovenskim povprečjem 1,0.
Največje presenečenje so preventivni programi
V programu Svit, ki je namenjen presejanju za raka debelega črevesa in danke, sodeluje le 62,8 odstotka Ljubljančanov, medtem ko slovensko povprečje znaša 64,9 odstotka. Tudi v programu Zora, presejanju za raka materničnega vratu, je Ljubljana pod državnim povprečjem - 70,6 odstotka proti 72,5 odstotka.
Prav pri največjem urbanem središču bi pričakovali višjo odzivnost, zato ta podatek posebej izstopa.
Ljubljana tako ni med najbolj problematičnimi občinami, vendar tudi ne med absolutnimi zmagovalkami. Ima dobro osnovno zdravstveno sliko in manj kroničnih bolezni kot slovensko povprečje, a prav pri preventivi in oskrbi starejših se pokažejo področja, kjer prestolnica zaostaja bolj, kot bi pričakovali.
Brezovica in Medvode ostajata nekje v sredini. Obe občini imata dobro splošno zdravstveno sliko, vendar več prometnih poškodb in več primerov nesreč z alkoholom, kar nekoliko slabša sicer ugodne kazalnike.
Če bi morali izbrati 'zmagovalca', bi naslov najbolj zdrave občine pripadel Logu - Dragomerju. Če pa bi iskali občino, kjer bi morali prižgati največ alarmov, bi bila ta hip to Škofljica.
