Dve pretresljivi osebni zgodbi in opozorila strokovnjakov so danes jasno pokazali, da raki prebavil v Sloveniji naraščajo, ter da jih pogosto odkrivamo prepozno.
Slovenija se sooča z alarmantnim porastom rakov prebavil, skupine bolezni, ki napredujejo tiho, pogosto brez zgodnjih simptomov ali z znaki, ki jih bolniki pripisujejo manj nevarnim težavam. Prav zato mnogi pridejo v obravnavo šele, ko je bolezen že napredovala.
Na današnji novinarski konferenci, ki sta jo ob prvem Nacionalnem posvetu o rakih prebavil pripravila Združenje EuropaColon Slovenija in Onkološki inštitút Ljubljana, so govorci poudarili, da moramo o teh boleznih govoriti več in jih hitreje prepoznavati, saj je smrtnost pri rakih prebavil še vedno med najvišjimi v onkologiji.
Na dogodku so spregovorili Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, Ivka Glas, predsednica združenja EuropaColon Slovenija, Marija Petek Šter, specialistka družinske medicine, ter bolnika Alenka Rebernik in Samo Podgornik.
Predstavili so najnovejše epidemiološke podatke za najpogostejše rake prebavil – raka debelega črevesa in danke, želodca ter trebušne slinavke. Porast vseh je močno nad pričakovanji. Rebernik in Podgornik pa sta spregovorila o tem, kako sta se soočala z boleznijo.
»Te rake pogosto odkrijemo prepozno!«
Prof. dr. Ocvirk je opozorila, da so raki prebavil »ena najzahtevnejših zdravstvenih problematik«, saj jih pogosto odkrijemo prepozno, ko so možnosti zdravljenja že omejene. Leta 2022 je v Sloveniji za rakom zbolelo več kot 19.000 ljudi, umrlo pa jih je 6300. Več kot 3000 diagnoz je bilo rakov prebavil; kolorektalni rak še vedno prevladuje, čeprav ga program SVIT uspešno zmanjšuje.
Posebej kritičen je rak trebušne slinavke, kjer je bilo leta 2022 več kot 500 primerov.
»Pri slednjem preživetje ostaja zelo slabo – pet- in desetletno preživetje dosežemo le v nekaj odstotkih,« je opozorila. Kot ključne dejavnike tveganja je izpostavila kajenje, alkohol, debelost, slabo prehrano, premalo gibanja ter okužbo s Helicobacter pylori.
Ker ti raki nimajo specifičnih simptomov, bolniki pogosto hodijo od ambulante do ambulante.
Če simptomi ne minejo v 14 dneh, zato priporoča takojšen obisk osebnega zdravnika.
Veseli jo, da napredek v molekularni diagnostiki in imunoterapiji prinaša boljše izide, a ostaja prepričana:
»Velik del teh rakov lahko preprečimo s presejalnimi programi in zdravim življenjskim slogom.«
»Zbolevajo tudi mlajši. To ne sme ostati prezrto.«
Ivka Glas je poudarila, da združenje EuropaColon deluje že 18 let, povezuje bolnike in ozavešča javnost. »V zadnjih letih zbolevajo predvsem mlajši – med 18. in 45. letom. In tega ne moremo prezreti,« je opozorila in ob tem pozvala k znižanju starostne meje v programu SVIT na 40 ali vsaj 45 let.
Izpostavila je tudi pilotni program presevanja okužbe s Helicobacter pylori v ZD Ljubljana.
»Primarni nivo je ključen.«
Marija Petek Šter, družinska zdravnica, je izpostavila, da se diagnostična pot začne pri družinskem zdravniku: »Na primarnem nivoju smo vstopno mesto v zdravstveni sistem.« Poudarila je, da je pri neznačilnih simptomih, kot so bolečine v križu ali dolgotrajna napihnjenost, težko hitro posumiti na raka, kar povzroča zamude.
Opozarja na nujnost boljše organizacije diagnostike in predlaga hitre poti tudi za bolnike z očitnimi simptomi, ne le za tiste v programih presejanja.
»Rak postaja kronična bolezen, družinski zdravniki pa spremljamo kronične bolnike – to je naša prihodnja vloga.« Posebej izpostavi okužbo s Helicobacter pylori in pomen zgodnjega testiranja.
Alenki rekli, da je premlada za raka
Bolnica Alenka Rebernik je ganila dvorano s svojo zgodbo. »Stara sem bila 42 let. Rekli so mi, da sem premlada za to vrsto bolezni.« Diagnozo je prejela pozno, po številnih napačnih diagnozah.
Ko je videla izvid, ki je sporočal, da so njeni sumi, da ima raka, pravilni, je imela občutek, »kot da stojim pred velikim, mračnim breznom«.
Pripoveduje o težki operaciji, kemoterapiji in trenutkih, ko je svoje telo zasovražila. Danes ga sprejema: »Polno brazgotin, a prestalo je marsikaj.«
Moč, da premaga bolezen, ji je dala tudi družina. »Šest let nazaj nisem vedela, ali bom živela še šest mesecev. Pa sem tu.«
Njeno glavno sporočilo: »Če čutite, da nekaj ni v redu, pojdite k zdravniku. Zahtevajte preiskave.«
Samo Podgornik: »To ni konec!«
Samo Podgornik je svojo diagnozo prejel z 52 leti, ko se je drugič udeležil presejalnega programa SVIT. Sledile so preiskave, med njimi tudi kolonoskopija, ki je odkrila raka z metastazami na jetrih.
»Rekel sem si: zdaj bo treba na generalni servis,« je s kančkom humorja pogledal na svojo težko življenjsko preizkušnjo. Sledila je operacija in 16 ciklusov kemoterapije.
Med zdravljenjem je imel jasen moto: »Vsaka molekula, ki kaplja v mojo kri, ubije milijone rakavih celic.«
Po ozdravitvi je postal ambasador programa SVIT in danes ozavešča po vsej Sloveniji. »To ni konec, ampak začetek nove dobe,« pravi o življenju po diagnozi.
