Profile picture for user zalastritof Z. Š.
Ustvarjeno dne
Tor, 15.2.2022 07:00
Slovenijo je v začetku februarja pretresel umor 41-letnice. 47-letni moški se je na policiji zglasil v družbi šestih mladoletnih otrok in povedal, da njegova žena doma leži mrtva.

Po srhljivem dogodku v Sevnici, v katerem 47-letni moški ubil 41-letno partnerko, nato pa na policijo odšel s šestimi mladoletnimi otroki, je v javnosti završalo glede tega, koliko nasilja se dogaja za štirimi stenami.

Na Centru za socialno delo Ljubljana, pod katerega sodijo enote Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič Rudnik, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Bežigrad, Grosuplje, Vrhnika in Logatec, smo preverili, koliko je v zadnjem času primerov družinskega nasilja.

Je na nasilje v družini vplival koronavirus?

Na ljubljanskem centru za socialno delo so lani skupno zabeležili 700 informacij o nasilju v družini oziroma prijav, kar je nekaj več kot leta 2020, ko so jih zabeležili 680.

»V lanskem letu je bilo izrečenih ukrepov prepovedi približevanja zaradi nasilja v družini, osebi in kraju, s strani policije, več kot v letu pred tem. Vsebina nasilja je bila mnogo bolj pereča, več groženj po posegu življenja ter tudi primer, ki se je končal tragično, s smrtjo žrtve,« so povedali za Ljubljanainfo.

Interventna služba, ki deluje v okviru ljubljanskega centra za socialno delo, je lani zaradi nasilja v družini odvzela 13 otrok. Nujnih odvzemov je bilo sedem, kar je pet več kot v letu 2020.

Glede na primere nasilja v preteklem letu ter na vsebino nasilnih dejanj lahko ocenijo, da je bilo 10 odstotkov več primerov nasilja v družini kot v letu 2020.

Čeprav v letu 2020 niso zaznali porasta primerov nasilja v družini, izpostavljajo, da to nikakor ne pomeni, da se je nasilje v družini zmanjšalo.

»V času epidemije so bili po večini družinski člani doma. Žrtev je težje klicala ali poiskala pomoč, ker je bil povzročitelj nasilja prisoten.

V tem času je nastala negotovost, povečan strah, nejasna prihodnost, finančna stiska in so se žrtve težje tudi odločale za odhod od doma. Žrtve nasilja v družini so bile še bolj izolirane od sorodnikov, prijateljev in njim pomembnim osebam,« so povedali.

Žrtve nasilja v družini še vedno večinoma ženske

Podatki, ki jih centri beležijo v zvezi z obravnavo nasilja v družini, kažejo na to, da je še vedno visok odstotek primerov, v katerih so žrtve nasilja v družini ženskega spola.

»Posebej poudarjamo, da so otroci žrtve nasilja tudi, če so ob nasilju le prisotni in ne doživljajo neposrednega nasilja, ali če živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja. Otroci kot žrtve nasilja imajo prednost pri obravnavi oziroma uživajo posebno skrb in varstvo,« so poudarili.

Kaj storijo, ko se nanje obrne nekdo, ki potrebuje pomoč?

»Centri za socialno delo smo dolžni žrtvam in povzročiteljem nasilja v družini nuditi socialno varstvene storitve. Cilj je odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja. Centri smo dolžni posebej skrbno obravnavati primere nasilja v družini, kjer je žrtev nasilja otrok.«

Dodali so: »Otrok je žrtev nasilja tudi če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.«

V ljubljanskem centru za socialno delo že vrsto let razvijajo socialno varstveno storitev prvo socialno pomoč, kjer žrtvam nasilja v družini zagotavljamo varen prostor, strokovno pomoč in podporo, da lahko spregovorijo o nasilju.

»Zavedati se moramo, da žrtve pri iskanju poti iz nasilja potrebujejo, da ji verjamemo, da jo pozorno poslušamo in da jo slišimo, da je ne obsojamo, da ne nalagamo njej odgovornosti za nasilje, da smo do nje in do sebe iskreni, da smo spoštljivi in da ji pomagamo poiskati zanjo primerno obliko pomoči,« so izpostavili.

Kaj sledi?

Žrtvi je potrebno dati učinkovite napotke v skladu z nalogami in pristojnostmi centra za socialno delo, pojasnjujejo.

Ponudijo ji možnost spremljevalca, ki jo lahko spremlja na policijo, da lažje pove svojo zgodbo. Z žrtvijo naredijo načrt pomoči za njeno zaščito, oceno ogroženosti in sklenejo dogovor o sodelovanju.

Na podlagi Pravilnika o sodelovanju organov ter delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, strokovni delavec, ki vodi zadevo, lahko skliče multidisciplinarni tim, če oceni, da je pri tem potrebno sodelovanje drugih organov.

Kakšna je vloga policije?

»Policija kot institucija največkrat prva vstopa v družino, se sooči z obravnavo in preiskavo nasilja v družini. Policija ima možnost, da žrtev nasilja zaščiti tudi tako, da povzročitelju nasilja izreče ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju in osebi,« so povedali na ljubljanskem centru za socialno delo.

Prijaviti je treba vsako nasilje

Izpostavljajo, da se pogosto zgodi, da žrtve nimajo dovolj moči, da bi poiskale pomoč. Po njihovih besedah je treba žrtev opogumiti in spodbuditi k iskanju pomoči ali pa zanje pomoč poiskati sami.

»Vsako nasilje je potrebno prijaviti,« so bili jasni. Dodali os, da center grožnje povročitelja in strahove žrtve vedno vzame zelo resno.

»Najnevarnejši čas za žensko je takrat, ko želi ali zapusti nasilnega partnerja, ker bo uporabil vse načine, da jo bo pridobil nazaj. Povzročitelji navadno to počno toliko časa, dokler jih sistem jasno in odločno ne ustavi.

Naloga centrov za socialno delo je, da skupaj z žrtvijo naredi vse, da jo zaščiti, pri tem pa je zelo pomembno, da žrtev natančno povprašamo o njenih strahovih in grožnjah, ki jih je izrekel povzročitelj nasilja v družini,« so povedali.

Nasilja mnogo več kot kažejo uradni podatki

Izpostavili so, da opažajo, da je delež neprijavljenega nasilja v družini še vedno mnogo višji od uradnih podatkov.

»Nasilje med družinskimi člani, še posebej v intimno partnerskih odnosih, je pogosto prikrito, dogaja se za zaprtimi vrati, zato ga je tudi težje prepoznavati in preprečevati,« so povedali.

Po njihovem mnenju je nasilje v družini v Sloveniji še vedno stigmatizirano, toleranca pa še vedno prevelika.

»Zagovarjamo ničelno tolerance do nasilja in s svojim delovanjem aktivno ozaveščamo strokovno in laično okolje pri prepoznavanju in prijavljanju nasilja. Za nasilno vedenje je vedno odgovoren povzročitelj nasilja, nasilje ni konflikt in zanj ni opravičila!« so sklenili.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice