Pred ministrstvom za zdravje je bila včeraj civilna iniciativa Glas ljudstva, na kateri so predstavniki iniciative Dušan Keber, Jaša Jenull in Tea Jarc zbranim predstavili nekaj urgentnih vsebin, ki po njihovem zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Prvo je po njihovem mnenju dejstvo, da minister za zdravje razglaša popolni neuspeh svojega interventnega zakona za uspeh.
Zagotavljajo, da interventni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema ne deluje.
Nedopustno dolgo čaka 120.000 bolnikov, kar je 40.000 več kot leto poprej, v javnih bolnišnicah so obravnavali 15.000 bolnikov manj kot leta 2019 in opravili 60.000 manj prvih pregledov, opravili so tudi manj ortopedskih in srčnih operacij. Število pacientov brez izbranega zdravnika se je samo v nekaj zadnjih mesecih povečalo od 132.000 na 140.000.
Minister za zdravje je pred devetimi meseci napovedal, da se bodo čakalne dobe v enem letu razpolovile. Današnje daljše čakalne dobe pa po besedah članov iniciative razlaga kot uspeh, češ da bi se v primeru neuspešnosti zakona še bolj podaljšale.
Trdijo tudi, da ministrstvo prikriva in navaja napačne podatke, saj niso prikazali niti komentirali nobenega od zgoraj navedenih podatkov, hkrati pa prikrivajo velikanski delež denarja, ki so ga od doslej porabljenih sredstev prejeli zasebniki.
Aleš Šabeder, direktor Urada Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, naj bi prejšnji teden navedel polovico manjšo številko, 14 milijonov evrov. V resnici so po podatkih iniciative prejeli kar 28,3 milijona evrov od skupaj 79,1 milijona doslej porabljenega denarja, po finančnem obsegu sedemkrat večji javni zavodi pa slabi dve tretjini.
V Glasu ljudstva zato trdijo, da je helikopterski denar brez usmeritve na najbolj potrebne storitve med izvajalci prebudil plenilsko miselnost: v javnih zavodih se je storilnost zmanjšala, čakalne dobe so se podaljšale, javni zdravniki in javni denar pa se selijo h koncesionarjem. V javnih ustanovah ostajajo na čakalnih seznamih najtežji in najbolj tvegani bolniki.
Se obeta privatizacija javnih ustanov?
Opozarjajo tudi, da se prava reforma, to je privatizacija zdravstva, pripravlja mimo oči javnosti.
V zadnjem času v izbranih zdravstvenih krogih kroži osnutek zakona, ki predvideva preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe, ki ne bi bile več del javnega sektorja, pri čemer bi sklep o preoblikovanju sprejel kar minister in ne svet zavoda, pravni položaj zaposlenih pa bi se izenačil s položajem zaposlenih v gospodarstvu.
»Gre za nesprejemljivo podjetizacijo in privatizacijo javnih ustanov, zato zahtevamo, da se ministrstvo jasno opredeli do tega osnutka in potrdi ali zanika njegovo avtorstvo,« so dejali in dodali, da si tudi sicer javnost zasluži izvedeti, kakšni so vsebina in cilji zdravstvene reforme, saj o tem doslej ni izvedela ničesar.
»Čas je, da se začnemo javno pogovarjati o resničnih problemih slovenskega zdravstva. Minister naj preneha s sprenevedanjem in jasno pove, ali namerava podpirati krepitev javnega zdravstva ali pa se zavzema za njegovo privatizacijo in razgradnjo,« so odločni.
Glas ljudstva je javnosti, poslancem koalicije in predsedniku vlade predstavil predlog treh zakonov, od teh eden odpravlja napake interventnega zakona, dva pa odpravljata krivično dopolnilno zavarovanje.
Pričakujejo, da ministrstvo za zdravje na te predloge nemudoma odgovori, saj so to po njihovih besedah doslej edini znani predlogi, ki naslavljajo današnje kritične razmere v zdravstvu.
V petek pohod za javno zdravstvo
Ob zaključku novinarske konference je Tea Jarc predstavila še dogodek, ki ga ta teden pripravlja Glas ljudstva: Pohod za javno zdravstvo z Odprto tribuno, ki bo na Svetovni dan zdravja v petek, 7. aprila, z začetkom ob 18. uri izpred ministrstva za zdravje na Štefanovi ulici.
Glas ljudstva vabi na čim številnejšo udeležbo Pohoda vse državljane, ki so upravičeno zaskrbljeni in jim ni vseeno, da se pred našimi očmi rušita javno zdravstvo in celoten zdravstven sistem.
Starejše novice
