Foto: Bobo
Ljubljanainfo
Sre, 8.2.2023 08:00
Letos se nam obeta toliko snemanj slovenskih celovečernih igranih filmov kot še nikoli poprej. Zahvala gre povečanju sredstev.

V letošnjem letu bo padla prva klapa enajstih igranih celovečernih filmov, in sicer:

  • Tartinijev trg, ki ga bo režiral Vinci Vogue Anžlovar;
  • Čao bela, ki ga bo režiral Jani Sever;
  • Little Trouble Girls, ki ga bo režirala Urška Djukić;
  • Vse, kar je narobe s tabo, ki ga bo režirala Urša Menart;
  • To je rop!, ki ga bo režiral Gregor Andolšek;
  • Izgubljeni sin, ki ga bo režiral Darko Štante;
  • NK Svoboda, ki ga bo režiral Boris Petkovič;
  • in Sadni film, ki ga bo režiral Gregor Božič.

3,13 milijona evrov

Kot je sporočil Slovenski filmski center, je ta kot javna agencije Slovenije na razpisih za leto 2022 podprl sedem igranih celovečernih filmov v skupni vrednosti 3,13 milijona evrov: Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika; 20 metrov v režiji Damjana Kozoleta; NK Svoboda; Dekle noči v režiji Luke Marčetiča; Sadni film; Tartinijev kjuč; in Čao bela. 

Podprl je tudi dva dokumentarna celovečerna projekta v skupni vrednosti 270.000 evrov: Nekoč v Posočju v režiji Eme Kugler in OHO v režiji Damjana Kozoleta.

Tu so še trije kratki igrani filmi, ki so od Slovenskega filmskega centra dobili 150.000 evrov. To so Rimbaud z mojega dvorišča v režiji Matjaža Jamnika; Odpostajanje v režiji Ivane Vogrinc Vidali; in Dobrodošli doma režiserja Filipa Jembriha.

Podpore so bili deležni tudi štirje animirani kratki filmi, ki jim je Slovenski filmski center namenil 123.700 evrov: Nihče ni nikoli gledal slonov kot ti v režiji Sandre Jovanovske; Dekle, ki se ni balo medvedov režiserke Lee Vučko; Plavutarji režiserke Veronike Hozjan; in Distopije režiserke Sare Bezovšek.

Kaj je že in kaj še bo

Luč sveta so že uzrli celovečerni dokumentarno-igrani film Pošvedrani klavir, igrani film Dedek gre na jug in dokumentarni film Smučarske sanje.

Aprila v distribucijo prihaja Jezdeca, ki je imel svetovno premiero na Sarajevskem filmskem festivalu in je na lanskem Festivalu slovenskega filma Portorož prejel štiri vesne. 

V letošnji kinematografski distribuciji bodo še filmi Zbudi me, Mož brez krivde, Ptičar, Šterkijada, Vzornik, Poslednji heroj, ter dokumentarni filmi Pero, Konoplja osvobaja, Telo, Miza in Cen'tanni.

Slovenski filmski center izpostavlja, da si je slovenske filma v lanskem letu ogledalo 307.776 od skupno 1.760.000 kinematografskih obiskovalcev.

»Ocena tržnega deleža slovenskih filmov v letu 2022 po doslej zbranih podatkih znaša 17,49 odstotka. Gre za absolutni rekord: v letih 2013 in 2016 je delež presegel devet odstotkov, nikoli v samostojni Sloveniji pa ni bil višji od deset odstotkov,« so sporočili.

V letu 2023 bo Slovenski filmski center s partnerji nadaljeval že utečene projekte, kot so Naši filmi doma, Premiera slovenskega filma, Baza slovenskih filmov, Scenarnica in Scenarnica ABC, Dokumentarnica, podcast Filmarija, Inkubator, prihaja pa tudi novi projekt Kratka scena.

Prelomno leto

Mednarodne uspehe nacionalnega filma in njegovih ustvarjalcev je poudarila tudi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. 

»Za nami je najuspešnejše leto za slovenski film. Rekordno je bilo tako po številu gledalcev domačega filma v kinematografih kot tudi po mednarodnih uspehih, med katerimi gre izpostaviti Evropsko filmsko nagrado za kratki film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić. Tudi na področju privabljanja tujih snemanj v Slovenijo je bilo leto 2022 prelomno, saj se je v Piranu snemala Netflixova produkcija The Union, največja tuja produkcija pri nas doslej. V letu 2023 bo SFC razpolagal z bistveno višjimi sredstvi za nacionalno filmsko produkcijo, kar ji obeta še boljšo prihodnost. Ocenjujem, da je slovenski film v zelo dobri kondiciji in na dobri poti,« je dejala.

Starejše novice