Prometni zamaški v prestolnici niso le posledica velikega števila avtomobilov.
Vsako jutro, ko se ljudje odpravljajo v šole in službe, ter popoldne ob vračanju domov, se v Ljubljani ponavlja enak prizor – kolaps na najbolj obremenjenih križiščih.
Gneča, hupanje in počasno premikanje vozil so postali nekaj vsakdanjega, a razlog za to ni le v številu avtomobilov.
Ena ključnih težav se skriva v ravnanju voznikov.
Kje nastane težava?
Prometni strokovnjaki opozarjajo, da se križišča največkrat 'zablokirajo', ker vozniki ne spoštujejo semaforjev.
Ko zasveti oranžna luč, se številni še vedno zapeljejo v križišče, tudi takrat, ko je povsem jasno, da ga ne bodo uspeli zapustiti.
Tam obstanejo, ravno v trenutku, ko se v križišče vključujejo vozniki iz druge smeri, kjer je že prižgana zelena. Rezultat je popoln zastoj.
Veriga zastojev
Ena sama blokada križišča sproži verižno reakcijo: zamikajo se vsi, ki stojijo za njimi, kar se potem prelije na naslednja križišča in ustvari vtis, da je mesto ujeto v prometni kolaps. Namesto da bi promet tekel, ostanejo avtomobili 'zaklenjeni' v mreži, iz katere ni hitrega izhoda.
Eno takih križišč je tisto med Vilharjevo, Topniško in Šmartinsko cesto pri nekdanji Kolinski.
Bralec Ljubljanainfo je posnel situacijo, ki se ponavlja skoraj vsak dan ob prometnih konicah.
Prikazana je v naslovni fotografiji, ki ponazarja, kako bralec z Vilharjeve ob zeleni luči ni mogel prečkati križišča proti Šmartinski cesti, saj so ga blokirali vozniki s Topniške, ki so se v zadnjem trenutku zapeljali skozi oranžno luč.
Kako bi lahko bilo drugače?
V komentarju na sliko je bralec zapisal, da je rešitev 'preprosta':
»Več prometne discipline. Vozniki bi se morali držati pravila, da v križišče zapeljejo le, če ga lahko tudi zapustijo. Oranžna luč ni povabilo k pospeševanju, temveč opozorilo, da je treba ustaviti. Če bi se tega vsi držali, bi bil promet v Ljubljani kljub gneči precej bolj pretočen,« je zapisal.
