Če je bil prej v ospredju mak, je sedaj prišlo na vrsto obdobje sončnic.
Sončnica je enoletna rastlina, ki zraste do tri metre visoko, spada pa v družino nebinovk. Na trgu sicer najdemo mnoge sorte, ki se uporabljajo v okrasne in industrijske namene.
Izvirajo iz Amerike, najprej pa so bile udomačene na tleh Mehike ‒ tam so bila najdena domača semena, ki izvirajo iz obdobja dobrih 2000 let pred našim štetjem. V 16. stoletju so bile kot poljščine prinesene v Evropo.
Sončnice sicer uspevajo na vseh vrstah tal, ki pa morajo biti dovolj globoka, saj rastlina požene svoje korenine do dveh metrov globoko, včasih celo do treh. Za rast in razvoj potrebuje nevtralna ali alkalna tla, ne prenaša pa kislih, ter veliko sonca, čeprav uspeva tudi na polsenčnih območjih. Živahni cvetovi se obračajo k soncu.
Ko je rastlinica mlada, jo moramo zaščititi pred polži, ob tem pa skrbimo, da so tla vedno oskrbljena z vlago. Semena sejemo marca in aprila, čas cvetenja pa je »rezerviran« za julij, avgust in september.
Poleg vseh dobrobiti, ki jih ima, je tudi lepa na pogled, zaradi česar je priljubljen motiv za mnoge fotografe.
Bogata uporaba
Nasadi sončnic, vse do koder seže pogled … morda pa si omislimo le steblo, dve v vrtu ali pa ‒ če nam je tako ljubše ‒ jih uporabimo kot rezano cvetje v vazi in poskrbimo za odlično vzdušje v našem domu.
Sončnična semena vsebujejo veliko olja, to pa je odlično za pripravo solat, a tudi za kuhanje, cvrtje in pečenje ter proizvodnjo margarine. Hladno stiskano olje vsebuje veliko večkrat nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov B, D in E ter mineralov.
Oluščena semena so primerna za uživanje, in to presna ali pražena. Dodajamo jih lahko tudi različnim jedem, na primer solatam, enolončnicam, lahko pa jih vmesimo v kruh.
Zaprti cvetni popki sončnic so primerni kot dodatek v solati, za popestritev kosila pa jih (le skuhane v sopari) lahko ponudimo kot prilogo.
Čaj pripravimo iz listov, odličen pa je za zniževanje povišane telesne temperature ter celo za zdravljenje bolezni pljuč. Za izboljšanje cirkulacije je odličen poparek iz očiščenih sončničnih semen, ki pa telesu vrača tudi energijo.
Semena sončnic vsebujejo tudi veliko prehranskih vlaknin.
Zelo so uporabne tudi kot »očiščevalke«, saj naj bi iz zemlje potegnile nekatere strupe, na primer svinec, arzenik in uran.
Pravi vir navdiha
Sončnice pa so ‒ poleg vsega omenjenega ‒ tudi prave muze, saj ne »razvedrijo« le naših krožnikov. Že v preteklosti so namreč navdihnile marsikaterega umetnika, opaziti pa je mogoče, da so v zadnjem obdobju (ali že skozi daljše obdobje) pritegnile tudi oko številnih fotografov: mnogi so jih tako postavili na oder »najlepših rož poletja«.
Tudi mi smo se prepustili inspiraciji.
