V remizi Ljubljanskega potniškega prometa na Celovški cesti 160 so predstavili baterijski tramvaj.
Ljubljanski potniški promet je predstavil baterijski tramvaj, vozilo na kolesih, ki vozi po cesti in ne potrebuje tirnic. Testne vožnje v prometu se bodo začele predvidoma v ponedeljek, najprej brez potnikov. Če se bo izkazal, bo mesto kupilo več takšnih vozil.
Gre za vozilo na kolesih, ki ga poganjajo baterije in ne potrebuje tirnic. Mestna občina Ljubljana ga umešča v načrte za hitrejši in zmogljivejši javni prevoz.
Po navedbah LPP je vozilo dolgo okoli 30 metrov in sprejme okoli 250 potnikov. Ljubljana je prvo mesto v Evropski uniji, ki ga preizkuša. Na predstavitvi so govorili direktor LPP Rok Vihar, predstavnik policije, direktorica Agencije za varnost prometa, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in župan Zoran Janković.
»Lahko bi se pogovarjali o tem, ali je to vozilo, ki stoji za mano, res tramvaj. Nekateri pravijo, da gre samo za nekoliko daljši avtobus. Meni sicer deluje kot tramvaj, pa vendar mislim, da na tej točki ni toliko pomembno, kako to vozilo imenujemo. Pomembno je, kakšne izzive naslavlja in zakaj sploh to uvajamo,« je dejal Vihar.
Javni promet po njegovih besedah iz leta v leto raste, letos ima LPP rekordno število potnikov. Večja vozila so le eden od ukrepov, ki so jih združili pod imenom zmogljive mestne linije. Z njimi želijo povečati zmogljivost, hitrost in udobje.
Od Barjanske do Žal
Testiranje v prometu se bo začelo predvidoma v ponedeljek. Prvih nekaj dni ali tednov bo vozilo vozilo brez potnikov, potem se bodo lahko z njim peljali tudi potniki.
»Mi si predvsem želimo, da čim večje število naših uporabnikov, potnikov, Ljubljančank in Ljubljančanov dobi priložnost, da to vozilo sproba v praksi. Da si sami ustvarijo mnenje o tem, ali Ljubljana to potrebuje,« je dejal Vihar.
Testna trasa bo potekala po novi Barjanski cesti, nato po Slovenski in Dunajski, zavila na Linhartovo in se končala pri Žalah. Izbrali so jo, ker ima dolge neprekinjene rumene pasove in ker gre za nedavno obnovljene ceste.
Vozilo bo na končnih postajah polnilo baterije okoli deset minut, voznik pa se bo za vožnjo v nasprotno smer le presedel na drugi konec, zato ne bo treba obračati, je pojasnil župan. Priznal je, da ga je najbolj skrbelo, kako bo 30 metrov dolgo vozilo zavijalo v križiščih.
»Traso so dobro izbrali,« je dodal.
Zakaj ne klasični tramvaj
Na vprašanje, zakaj ne klasični tramvaj ali podzemna železnica, je Vihar odgovoril, da so te rešitve dolgotrajne zaradi urbanističnih pogojev, značilnosti mesta in denarja. »Mi pa želimo ponuditi rešitev zdaj. In takšno rešitev je mogoče ponuditi hitro. In kar je bolj pomembno, takšna rešitev ni slabša od morda tistih, ki so danes bolj konvencionalne,« je dejal.
Vozilo po njegovih besedah v prihodnje odpira tudi možnost avtonomne ali delno avtonomne vožnje.
Policija: Potrebni bodo novi zakoni
Primož Kadunc, vodja oddelka za cestni promet na Policijski upravi Ljubljana, je dejal, da so vozilo celo leto obravnavali na sestankih, »ampak takole v živo je tale tramvaj še dosti bolj impresiven«. Priznal je, da si še ne predstavlja povsem, kako bo vožnja v središču mesta videti v praksi.
Kot je dejal, »mora biti naš skupni cilj, da bomo zagotovili nove zakonske okvire, da bo lahko takle tramvaj vozil po naših cestah, da bomo usmerili vse moči v zagotavljanje infrastrukture, ki bo dopuščala promet takšnih vozil«.
Župan je predlagal, naj ima vozilo v poskusnem obdobju modro luč, da bo lahko v gneči vozilo prednostno.
AVP opozarja na pešce in kolesarje
Direktorica Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol je opozorila, da mora biti pri novih vozilih na prvem mestu varnost.
»Čeprav to vozilo z elektronskim vodenjem natančno sledi predvideni poti, mora biti njegovo gibanje predvidljivo tudi za druge, zato so pomembni ustrezno urejena križišča, varni prehodi in pa pregledna postajališča,« je dejala.
Nizkopodno vozilo po njenih besedah olajša vstop starejšim, gibalno oviranim in staršem z vozički. »Ne smemo pozabiti, da se pot z javnim prevozom začne že na poti do postajališča,« je dodala.
Ministrstvo obljublja podporo
Državni sekretar za mobilnost in promet na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Marko Dvornik je spomnil, da je ministrstvo z agencijo za varnost prometa na ceste že uvedlo samovozeča vozila Tesla. Iz Podnebnega sklada je v zadnjih štirih letih po njegovih besedah namenilo denar za več kot 100 brezemisijskih avtobusov in s tem bo nadaljevalo. V postopku je tudi zakon, ki bo taksi službo prenovil z aplikacijami in deregulacijo taksimetrov.
»Preden bodo ti recimo tramvaji samovozeči bili na ljubljanskih ulicah, je zelo pomembno, da imajo ljudje že delne izkušnje s takimi tehnologijami, da ni strahu,« je dejal.
Do poletja test, potem morda nakup
Vozilo bo v Ljubljani ostalo do poletja. »Če se to pokaže, da je dobro (…) bomo šli v nakup kar nekaj vozil. Tega bomo pa kar tu obdržali toliko časa, do poletja, ta čas se bomo pa že zmenili za pogodbo in odkup,« je dejal Janković. Proizvajalca na predstavitvi niso imenovali, župan se je zahvalil »prijateljem iz Kitajske«.
Župan je sicer še zaprosil infrastrukturno ministrstvo, naj dvigne železniško progo nad podvozom na Orlovi, da bi lahko podvoz razširili. Tako bi lahko baterijski tramvaj vozil tudi po Masarykovi in naprej na Šmartinsko.
»Gre za tramvaj, ki pa ima kolesa in se vozi po cesti,« so na Mestni občini Ljubljana junija zapisali v odgovoru za N1. Po velikosti, potniški zmogljivosti in zasnovi naj bi bil enak tramvaju. Občina ga označuje s kratico BRT, ki jo razlaga kot baterijski tramvaj. V mednarodni rabi kratica sicer pomeni hitri avtobusni prevoz po ločenih pasovih (ang. bus rapid transit).
Del vizije Supermesto 2045
Baterijski tramvaj je občina napovedala junija, ko je predstavila vizijo razvoja Ljubljane do leta 2045. V njej je zapisala, da bodo »hrbtenico mestnega potniškega prometa predstavljale hitre in zmogljive avtobusne linije z visoko frekvenco in zagotovljeno prednostjo v križiščih z naprednim krmiljenjem semaforjev«.
Med načrtovanimi projekti je navedla prenovo sheme linij Ljubljanskega potniškega prometa in uvedbo sistema BRT, rumene pasove na vseh mestnih vpadnicah ter nova parkirišča po sistemu parkiraj in prestopi.
Do leta 2045 naj bi javni potniški promet uporabljalo 60 odstotkov dnevnih migrantov, ki v mestu delajo ali študirajo.
Rumeni pasovi že na petih vpadnicah
Rumeni pasovi za avtobuse potekajo po celotni Slovenski cesti ter po odsekih Celovške, Gosposvetske, Barjanske in Dunajske ceste.
Po njihovi uvedbi se je potovalni čas avtobusov na teh vpadnicah skrajšal za tri do pet minut, povprečna hitrost pa se je povečala s 14 na 20 kilometrov na uro, je aprila lani v pogovoru, ki ga je objavila občina, povedal namestnik direktorja Ljubljanskega potniškega prometa Rok Vihar.
Ljubljanski potniški promet je takrat v mestnem prometu imel 214 avtobusov. Do leta 2030 namerava celoten vozni park zamenjati z ogljično nevtralnimi vozili.
Sistem, ne le vozilo
Koalicija za trajnostno prometno politiko je julija v odprtem pismu občini zapisala, da »pri BRT bistvo niso vozila, temveč celovit prometni sistem«.
Brez fizično ločenih koridorjev, sodobnih postajališč in prednosti v križiščih bi po njihovem zapisu tudi 30-metrska vozila obtičala v istih zastojih kot današnji avtobusi.
Klasični tramvaj je po Ljubljani sicer vozil od leta 1901. Mestni javni promet je nato prešel na trolejbuse in pozneje na avtobuse.
