Ograja na novem mostu je sprožila burno razpravo – mnogi so prepričani, da gre za rjo in slabo izvedbo ter da Ljubljana dobiva industrijsko-urban videz in zgublja svojo tradicionalno estetiko.
V zadnjih dneh je na družbenih omrežjih završalo zaradi ograje, ki jo trenutno nameščajo na novem mostu nad Dunajsko cesto.
Mnogi so se ob pogledu nanjo začudili – ograja je namreč videti, kot da bi bila že več desetletij izpostavljena vremenu.
»Kot da so jo potegnili iz morja po dvajsetih letih,« je zapisal eden izmed mimoidočih.
Komentarji so bili ostri, predvsem zaradi videza: rjavo, zapuščeno, postapokaliptično, socialistično.
Nekateri so predlagali, da bi ograjo celo odstranili in zamenjali z 'bolj običajnim, pocinkanimi' materiali.
Vendar pa videz vara.
Ni rja – gre za Corten
Vzrok za polemiko je pravzaprav nepoznavanje materiala.
Ograja je narejena iz Corten jekla, posebne vrste konstrukcijskega jekla, ki je namenoma videti zarjavelo.
Gre za vremensko odporno zlitino, ki se ob stiku z vremenskimi vplivi prekrije z zaščitno oksidno plastjo. Prav ta je videti kot rja – a v resnici ščiti material pred nadaljnjim propadanjem.
Zlitina vsebuje baker, krom, nikelj in fosfor, ki omogočajo, da zunanji sloj rje stabilizira in deluje kot zaščita. To pomeni, da jeklo ne propada kot navadno železo.
Nasprotno – pogosto je dražja in trajnejša rešitev od navadnih pocinkanih konstrukcij.
Videz, ki deli javnost
Čeprav je Corten priljubljen v sodobni arhitekturi, zlasti v urbanih okoljih, njegov videz ni všeč vsem.
Del javnosti opaža industrijski, celo postapokaliptični vtis, drugi pa sodobno, minimalistično estetiko.
Ta razkol mnenj ni nov. Corten se uporablja tudi drugod v Ljubljani – denimo na Ljubljanskem gradu, kjer ga najdemo na ograjah in nekaterih strešnikih. Marsikdo pa tega sploh ne opazi, dokler ni opozorjen na material.
Vprašanje, ki ostaja: funkcija ali estetika?
Težava pri novem mostu tako ni tehnična, temveč komunikacijska.
Če bi bilo že prej jasno, da bo ograja izdelana iz Corten jekla – in zakaj – bi bil šok javnosti verjetno precej manjši. V tem primeru se je pokazalo, kako pomembno je razumevanje materialov in arhitekturne zamisli, zlasti ko gre za vidne posege v mestni prostor.
Most kot ogledalo družbenega razmisleka
Ali torej Ljubljana dobiva sodoben, industrijsko-urban videz? Ali morda izgublja svojo tradicionalno estetiko?
Vprašanje materiala se je nenadoma spremenilo v vprašanje identitete mesta – in to je morda največja vrednost razprave, ki se je razvnela na spletu.
Če bo ograja v naslednjih mesecih nekoliko potemnela in stabilizirala barvo, bo javnost morda nanjo gledala z manj začudenja. Do takrat pa most nad Dunajsko ostaja – nov arhitekturni lakmusov papir za okus, tradicijo in prihodnost Ljubljane.
