Stroka opozorila, da se v javnosti pojavljajo tudi napačne interpretacije načrtovanih ukrepov.
Skrb dela Ljubljančanov zaradi posegov v mestne gozdove v zadnjih mesecih ne pojenja. Na družbenih omrežjih so se pojavili številni pomisleki glede sečnje in gospodarjenja z mestnimi gozdovi, nekateri prebivalci pa so opozarjali tudi na vpliv posegov na kakovost bivanja, senco v mestu in ohranjanje zelenih površin.
Zaradi dogajanja so se pojavile tudi peticije in protesti.
Zdaj se je na vse to odzval Zavod za gozdove Slovenije in napovedal sprejetje novega gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Ljubljana za obdobje 2025–2034.
»V javnosti se ob aktivnostih v mestnih gozdovih pogosto pojavljajo vprašanja, dileme, pomisleki. Razumemo jih in pozdravljamo, saj kažejo na zanimanje in skrb ljudi za gozd v mestu,« so uvodoma dejali na zavodu.
Dodali so, da so ljudje, »tudi gozdarji«, na te gozdove navezani, ob tem pa opozorili, da se po njihovem mnenju v javnosti pojavljajo tudi napačne interpretacije načrtovanih ukrepov.
»Žal pa se ob tem pojavljajo mnenja posameznikov, zlasti na družbenih omrežjih, ki napačno interpretirajo predvidene ukrepe in s tem povzročajo širše nerazumevanje javnosti,« so opozorili.
Na Zavodu za gozdove Slovenije poudarjajo, da je novi načrt pripravljen zakonito in skladno z vsemi predpisanimi postopki.
»Pripravljen je skladno z vsemi pravnimi predpisi in predpisanimi postopki za vključevanje pobud javnosti ter upošteva strokovne podlage in usmeritve drugih sektorjev,« pojasnjujejo.
Kaj bo torej z drevesi?
Nov gozdnogospodarski načrt zajema zahodni del Mestne občine Ljubljana in del občine Medvode ter bo določal smernice gospodarjenja z gozdovi v prihodnjem desetletju.
Na zavodu ob tem poudarjajo, da imajo gozdovi na širšem območju Ljubljane izrazit večnamenski pomen. V urbanem delu mesta predstavljajo prostor za oddih, rekreacijo in stik z naravo, hkrati pa pomagajo ohlajati mesto, varujejo tla pred erozijo in ščitijo vodne vire.
Bolj oddaljeni gozdovi pa po njihovih besedah ostajajo pomembni tudi za razvoj podeželja ter predstavljajo vir lesa in dodatnega dohodka lastnikov gozdov.
Na zavodu še poudarjajo, da novi načrt ne daje prednosti le eni rabi gozda.
»Skladno z zakonodajo in razvojno dinamiko gozda išče ravnotežje med različnimi pomeni gozda in deležniki,« so zapisali.
Dodajajo tudi, da načrt predstavlja pomembno varovalko pred spremembo namembnosti gozdov, saj določa usmeritve za posege v gozdni prostor tako, da se ohranjajo za družbo najbolj pomembna gozdna območja.
Zavod v objavi sicer ni konkretneje pojasnil, kakšne posege ali spremembe gospodarjenja načrt predvideva v posameznih delih ljubljanskih gozdov. Podrobnosti novega gozdnogospodarskega načrta bomo preverili v prihodnjih dneh.
Novi načrt bo veljal do leta 2034, v času, ko so prav mestni gozdovi zaradi podnebnih sprememb, vročinskih valov in širjenja urbanizacije za prebivalce vse pomembnejši del javnega prostora.
