Udeleženci današnje stavke pacientov so jasno podprli zahteve.
Na današnji stavki pacientov, ki se je začela ob 17. uri na Trgu republike in jo je v okviru kampanje Ustavimo rušenje javnega zdravstva pripravila iniciativa Glas ljudstva, so pobudniki jasno in glasno predstavili svoje stavkovne zahteve.
V Ljubljani, kjer so se protestniki zbrali na Trgu republike, so med drugim spregovorili nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, družinska zdravnica iz ljubljanskega zdravstvenega doma Moste Polje, Katarina Brvar Strnad iz Pravne mreže za varstvo demokracije in več pacientov, ki so predstavili svoje osebne zgodbe.
Shodi se odvijajo še še v Izoli, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Kranju, Slovenj Gradcu in Novi Gorici.
Stavke se je v Ljubljani udeležil tudi premier Robert Golob, ki je že včeraj pred samo stavko dejal: »Stavko vidim kot iskanje najširšega družbenega konsenza o spremembah, ki so nujne.«
»To ni protest proti vladi ali podpori opozicije«
Pobudnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je sicer dejal, da pri stavki ne gre za protest proti vladi ali podporo opoziciji, temveč da »gre za stavko pacientov, pacientk in zdravstvenih delavcev, ki zahtevajo sistemske, radikalne in nujne spremembe«.
Pojasnil je tudi, da v iniciativi Glas ljudstva nimajo zgolj zahtev, ampak tudi predloge, ki jih lahko vlada po njegovih besedah začne sprejemati naslednji teden.
Pet glavnih zahtev
Tukaj je pet zahtev, ki jih je predstavil nekdanji minister za zdravje Dušan Keber in ob tem poudaril, da je prvi dve zahtevi mogoče uresničiti nemudoma, preostale tri pa se lahko začnejo reševati.
1. Vsem pacientom je treba nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika.
2. Odpraviti je treba dopolnilno zdravstveno zavarovanje – tako, da se ukinejo doplačila za zdravstvene storitve.
3. Prekiniti je treba delo zdravnikov v dvojni praksi.
4. Preprečiti je treba preskakovanje čakalnih vrst, ki ga omogočajo komercialna zavarovanja.
5. Javno zdravstvo mora slediti potrebam pacientov, ne profitom koncesionarjev.
Dostop do osebnega zdravnika je po besedah Keberja ključna težava in je ni mogoče rešiti s sprejetim ukrepom ministrstva za zdravje s tako imenovanimi ambulantami za neopredeljene bolnike.
V luči današnjih protestov
Simbol stavke, s katero so poskušali pacientom in pacientkam brez osebnega zdravnika skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije nuditi pravno pomoč, sta prekrižana obliža na srčni strani.
Današnji stavki pacientov so se pridružili tudi v Zvezi organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev Slovenije.
»Samo stres, stres za nas pacientke in paciente. Stres za zdravnike in zdravnice in stres za nujno potrebno medicinsko osebje. Menda naj bi dobili več digitalizacije. Kaj nam pomaga več digitalizacije, če večina prebivalstva se že danes komaj znajde med obstoječimi aplikacijami, ki jih uporabljamo za dostop do zdravnika. In če sploh ni zdravnikov, do katerih bi lahko dostopali. Tudi zdravniki ne potrebujejo še več digitalne administracije, ampak pomoč, ki jim bo odvzela mukotrpno administriranje, da bodo lahko več časa posvečali pacientom,« je izpostavila Katarina Brvar Strnad, družinska zdravnica iz ljubljanskega zdravstvenega doma Moste - Polje.
»Izkušnje imam tako z javnim zdravstvom kot s koncesionarji, pri slednjih so te slabe. Na primer, po operaciji očesa pri koncesionarju, sem po tednu dni začutila bolečine v očesu. Poklicala sem operaterja, da bi pogledal oko. Povedal mi je: 'Ne, kar na očesno kliniko pojdite.' 'Ampak vi ste operirali oko,' mu povem, mi odvrne: 'Ja, mi smo opravili storitev, zdaj pa naprej v javno zdravstvo',« je poudarila ena izmed pacientk na stavki.
