Na govorniškem odru je stal skoraj pol ure.
Pod drobnogled smo vzeli govor župana Zoran Janković s petkove slavnostne seje na Ljubljanskem gradu ob občinskem prazniku Ljubljane.
Najprej nekaj zanimivosti: Janković tudi tokrat govora ni bral z lista. Pravzaprav na tovrstnih prireditvah skoraj nikoli ne uporablja pripravljenega besedila, temveč govori na pamet.
Njegov petkov govor je trajal skoraj pol ure, največje pričakovanje v dvorani pa je bilo povezano z vprašanjem, ali bo znova kandidiral za župana Ljubljane.
Odgovor je prišel šele proti koncu govora, zato je napetost med zbranimi ves čas naraščala.
A pojdimo po vrsti
Uvod govora je posvetil prazniku Ljubljane in spominu na osvoboditev mesta. Ob tem je spomnil, da so 8. maja 1945 na Orlah nad Ljubljano še divjali hudi boji, dan pozneje pa je Ljubljana zadihala v svobodi.
»Bil je sončen dan, pripovedujejo tudi tisti, ki so bili tam. Ljubljančani so partizane pričakali s srečo v očeh, z rožami in veseljem, da končno ni več ograj. Ljubljana je postala svobodna in je ostala svobodna,« je izpostavil.
Nato je iz lokalnega prešel v širši evropski in svetovni okvir. Večkrat je ponovil misel »nikoli več vojne«, ki jo je povezal tako z drugo svetovno vojno kot tudi z razpadom nekdanje Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije.
Ob tem je omenil tudi Milana Kučana, za katerega je dejal, da je vodil »pametno predsedstvo«, ki je omogočilo hitro samostojnost in neodvisnost Slovenije.
Posebej izpostavljen del govora je namenil aktualnim svetovnim konfliktom. Omenjal je Ukrajino, Gazo in Iran ter opozoril, da je »svet na razpotju«. Po njegovih besedah obstajata dve možnosti: nova svetovna vojna ali pa uresničitev ideje »nikoli več«.
Velik del govora je namenil tudi prihodnosti Evrope. Menil je, da mora Evropska unija postati močnejša predvsem na področjih znanja, gospodarstva in diplomacije. Ob tem je predstavil tudi svojo vizijo širjenja Evropske unije.
»Še vedno verjamem, da če želimo uravnotežiti ta svet, se mora Evropska unija širiti z državami Zahodnega Balkana, v Ukrajino, Rusijo in Turčijo.«
Nato je govor preusmeril z evropske politike na Slovenijo in delo aktualne vlade. Dejal je, da je podpornik vlade Roberta Goloba in da to premier dobro ve.
Po njegovih besedah je največja vrednost zadnjih štirih let predvsem mir in občutek varnosti.
Izpostavil je odziv vlade ob poplavah, pomoč prizadetim območjem ter hitro ukrepanje na Dolenjskem, ko je bilo po njegovih besedah treba zagotoviti več varnosti (op. p. najverjetneje je meril na varnostne incidente in odmevne primere nasilja na Dolenjskem v zadnjem obdobju).
Spomnil je tudi na Golobovo odločitev, da je Slovenija organizirala vrnitev svojih državljanov iz nevarnih območij v tujini, čeprav država nima lastne letalske družbe. Ob tem je v svojem slogu dodal:
»Menda je bila samo ena pripomba, da ni dobil tople juhe, ampak sendvič, tisti, ki je bil na avionu. Tako da to bomo tudi predsedniku vlade oprostili za ta sendvič.«
Kot pomembne ukrepe vlade je navedel zaščito javnega zdravstva in šolstva, dvig minimalne plače, božičnico, dolgotrajno oskrbo ter vlaganja v stanovanjsko gradnjo.
»Vsako leto 100 milijonov za stanovanja, bodisi za republiški stanovanjski sklad ali občinske sklade. To je izjemno pomembno.«
Čustveno v nadaljevanju
Nato je govor prešel na Ljubljano, ki jo je opisal kot »moje mesto« in »mesto, ki je moje življenje«. Napovedal je, da bo občina junija predstavila novo vizijo razvoja Ljubljane do leta 2045. Dejal je, da je bila prejšnja vizija do leta 2025 uspešno uresničena, čeprav nekateri projekti še niso dokončani.
Posebej je izpostavil stanovanjsko gradnjo. Po njegovih besedah nova vizija predvideva gradnjo približno 45.000 stanovanj zasebnih investitorjev.
»Če želimo, da padejo cene stanovanj v Ljubljani, se mora povečati ponudba.«
Ob tem je omenil tudi območje ob Šmartinski cesti, kjer naj bi po njegovih besedah v prihodnjih desetih letih zgradili okoli 11.000 stanovanj.
Dotaknil se je tudi zelenih površin in poudaril, da želi občina kljub intenzivni gradnji povečati delež zelenih površin v mestu.
Omenil je še enega največjih infrastrukturnih projektov v mestu - prenovo železniške in avtobusne postaje, ki jo je označil za »največjo bolečino zadnjih 30 let«.
Nadaljeval je z največjimi infrastrukturnimi projekti v Ljubljani, predvsem z novo železniško in avtobusno postajo. Dejal je, da v sodelovanju z državo, Slovenske železnice in zasebnimi investitorji nastaja nova Emonika.
Izpostavil je prenovo Linhartove in Vilharjeve ceste ter napovedal začetek del na Masarykovi cesti, ob tem pa opozoril, da bo promet v prihodnjih dveh letih zelo obremenjen, celo »grozen«.
Velik del govora je namenil tudi energetiki in Holdingu Ljubljana. Poudaril je, da je mesto močno zmanjšalo uporabo premoga in da želi z gradnjo sežigalnice odpadkov skupaj z Mariborom in Celjem povečati energetsko samooskrbo.
Vroča tema v mestu
Omenil je tudi eno bolj kontroverznih tem zadnjih let - projekt sežigalnice odpadkov. Poudaril je, da želi Ljubljana z gradnjo sežigalnice skupaj z Mariborom in Celjem povečati energetsko samooskrbo mesta.
»Naš plan je, da bomo po izgradnji sežigalnice 70-odstotno samooskrbni.«
Ob tem je dejal, da naj bi bile položnice za toploto po izgradnji sežigalnice nižje za okoli 40 odstotkov.
Dotaknil se je tudi projekta kanala C0 in zavrnil očitke, da bi ta lahko ogrozil pitno vodo v Ljubljani. »Ne pustite se farbati,« je dejal
Dotaknil se je tudi javnega prometa in napovedal, da bo Ljubljanski potniški promet v prihodnjih 30 dneh na ceste poslal 30 novih električnih avtobusov.
Poudaril je, da želi mesto v treh letih zamenjati še zadnjih 80 avtobusov na dizel.
Ob tem je napovedal selitev LPP in podjetja LPT v Stanežiče, na območju sedanje remize v Šiški pa naj bi nastal velik mestni park.
Velik del govora je namenil tudi prometni infrastrukturi. Omenil je prenovo Barjanske in Tbilisijske ceste ter napovedal še projekte na Jurčkovi, Vitovski in Zaloški cesti. Ob tem je izpostavil, da največji prometni izziv ostaja dejstvo, da v Ljubljana vsak dan pripelje okoli 140.000 avtomobilov.
Kaj pa nepremičninski izzivi in zdravje Ljubljančanov?
Napovedal je otvoritev novih stanovanj na Rakovi jelši in Litijski cesti, dodatne nastanitve za brezdomce ob Poljanski cesti ter začetek gradnje novih stanovanj na novem stanovanjskem območju. Sicer pa je »naš cilj je gradnja 3000 stanovanj v Ljubljani v naslednjih štirih letih,« je povedal.
Veseli se tudi gradnje novega zdravstvenega doma na Metelkovi, kjer bo poseben prostor namenjen odvisnikom, ter novega zdravstvenega doma v Jaršah.
Posebej je izpostavil vrtce in šole te rob tem podčrtal, da Ljubljana od oktobra 2023 ni podražila vrtcev, ter napovedal odprtje novih prostorov v vrtcih Galjevica in Trnovo ter prenove osnovnih šol.
In še kultura
V svojem govoru je povedal, da občina za kulturo namenja 11 odstotkov proračuna brez investicij. Med pomembnejšimi projekti je omenil prenovo Baragovega semenišča, gradnjo novega minipleksa pri Metelkovi in drugi tir vzpenjače na Ljubljanski grad.
Izpostavil je tudi športne investicije, predvsem gradnjo atletskega centra in novega plezalnega centra na Viču, ki se bo imenoval Center Janja Garnbret.
Pred koncem govora se je zahvalil gasilcem in napovedal nove prostore za gasilsko brigado na Viču.
Nato pa je sledil trenutek, ki so ga vsi pričakovali. Naznanil je, ali bo ponovno kandidiral za župana. Pred napovedjo kandidature je dejal, da odločitev ni bila lahka in da je o njej dolgo razmišljal.
»Na eni strani - ali še po 20 letih? Na drugi strani odgovornost do tega najlepšega mesta, do naših Ljubljančank in Ljubljančanov, odgovornost do mojih sodelavk in sodelavcev.«
Poudaril je tudi, da mesto ni zgolj gradnja objektov, temveč predvsem vsebina in življenje v njih.
»Stavba brez vsebine je samo lepa stavba.«
Nato pa je dejal: »Da, moja odločitev je, da bom novembra kandidat za župana Ljubljane.«
Ob koncu je dejal še, da bo Ljubljana ostala »mesto heroj« in da se »nikomur ne bo umikala«.
