Irena Mlinarič Raščan: »Študenti vedno prinašajo dvom in željo po spremembah«

Prihodnji teden bodo volitve za novega rektorja Univerze v Ljubljani. Za to mesto se potegujejo aktualni rektor Gregor Majdič, Metka Tekavčič in Irena Mlinarič Raščan.

Na Ljubljanainfo se ta teden pogovarjamo z vsemi tremi. Po torkovem intervjuju z Metko Tekavčič, ki ga lahko preberete na tej povezavi, smo včeraj klepetali z Gregorjem Majdičem, tokrat pa se predstavlja še Irena Mlinarič Raščan, univerzitetna profesorica, mentorica in znanstvenica s Fakultete za farmacijo. 

Tudi z njo smo se spominjali njenih študentskih časov, jo vprašali o dosedanjih dosežkih, predvsem pa o tem, kako vidi prihodnost Univerze v Ljubljani. 

Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz študentskih časov?

»Mladost in študijska leta v Ljubljani so bila nepozabna. Prestolnica kot univerzitetno mesto je bila vedno mladostna. Univerza nas je povezovala in v pestrosti študijev smo se en od drugega učili in se kalili za življenje. Študirali smo v NUK, med prazniki v Pajzlu medicinske fakultete. Najboljši približek mamine kuhinje je bila ljudska kuhinja pod gradom.

Zbirali smo se v K4, ustanavljali smo študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, iskali in vzpostavljali smo mednarodna strokovna združenja. Krila smo imeli široko razprta.«

Kako bi primerjali svoje študentsko življenje z življenjem današnjih študentov? 

»V bistvu vidim zelo veliko podobnosti, tudi če je med tem preteklo 40 let in so tudi moji otroci že zaključili šolanje. Študenti vedno prinašajo dvom in željo po spremembah.

Res je, zeleno tablo in kredo je nadomestila pametna tabla, ocen izpitov ne vpisujemo več v indekse. Predavanja lahko potekajo tudi na daljavo, do gradiv dostopamo prosto in v neomejenem obsegu. Še vedno pa potrebujemo oseben stik med učiteljem, profesorjem in študentom, da lahko razvijamo koncepte in kritično mišljenje ter krepimo kompetence.

Skrbi me, da bo pomanjkanje osebnih kontaktov v procesu učenja in študija vodilo v krhkost odnosov, nižjo toleranco do drugače mislečih in manjšo pripadnost skupnosti.«

Nam lahko predstavitve svojo vizijo za prihodnost Univerze v Ljubljani?

»Kandidiram za naslednji štiriletni mandat, na Univerzi v Ljubljani smo namreč razvili organizacijsko kulturo, ki kaže, da dosegamo najboljši razvoj z menjavo rektorjev in rektoric vsake štiri leta. 

Program dela smo oblikovali v smeri uresničevanja ciljev, s katerimi stremimo h krepitvi univerze v mednarodnih povezavah, zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev, krepitvi infrastrukture in zagotavljanja varnega in skrbnega delovnega in študijskega okolja. Vse to kot temelj, da lahko privabimo najboljše kadre in ambiciozne študente, ki bodo skupaj ustvarjali nova znanja in visokokakovostne fleksibilne študijske programe. V sodelovanju z zunanjimi deležniki bomo krepili kompetence študentov in družbeno odgovornost univerze pri uspešni uveljavitvi strategije Družbe 5.0.«

Katere osebnostne lastnosti bi vam najbolj koristile pri opravljanju funkcije rektorice?

»Kot kandidatka za rektorico Univerze v Ljubljani v svoje delo prinašam bogate izkušnje iz akademskega, raziskovalnega in organizacijskega področja.

Kot senatorka Univerze v Ljubljani sem sodelovala s številnimi dekani in tremi rektorji. V tem obdobju sem spoznala delovanje članic in univerze in doprinesla h konstruktivnemu dialogu in oblikovanju strategije. 

Zavzemala sem se za družbeno angažirano univerzo, za mednarodno uveljavljene kriterije v znanosti, visoko vrednotenje pedagoškega dela, transparentno upravljanje in demokratično vodenje univerze. Z enako mero angažiranosti sem delovala v organih odločanja in tudi neformalnih kolegialnih srečanjih.

Kot dekanja sem delovala povezovalno ter s sodelavci in strateškimi partnerji uresničevala ambiciozno zastavljene cilje. S tem sem omogočila doseganje odličnosti na izobraževalnem in raziskovalnem področju, odzivnost na potrebe slovenske družbe in stroke ter rast fakultete v materialnem smislu. Spodbujala sem interdisciplinarno in mednarodno sodelovanje in s spoštljivim odnosom do sodelavcev in študentov krepila njihovo pripadnost.

Sem mednarodno uveljavljena strokovnjakinja in predsednica nacionalne komisije za UNESCO. Sem timska oseba, ki vedno ustvarja in vzdržuje mreže strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih družbe, kar omogoča širšo izmenjavo znanja in izkušenj.«

Zakaj želite opravljati funkcijo rektorice?

»Ponosna sem na Univerzo v Ljubljani ter na dosežke, ki smo jih v 105 letih obstoja ustvarili vsi, ki življenje in delo posvečamo univerzi, znanju, ustvarjalnosti ter raziskovalni, znanstveni in umetniški odličnosti. 

Menim, da znam in zmorem uresničiti program, ki gradi ugled univerze in skrbi za narodno samobitnost. Z vodenjem univerze želim doprinesti k družbenemu, gospodarskemu in tehnološkemu napredku Slovenije in reševanje kompleksnih globalnih izzivov.«

Kateri so po vašem mnenju največji izzivi, s katerimi se Univerza v Ljubljani sooča trenutno?

»Univerza v Ljubljani je največja in najpomembnejša visokošolska ter raziskovalna institucija v Sloveniji, izzivov ne manjka. Njihovo predvidevanje in naslavljanje je gonilo razvoja. Da bi zagotovili njen trajnostni razvoj in mednarodno konkurenčnost, moramo v skrbi za finančno in organizacijsko avtonomijo članic, krepiti vodenje in organizacijsko strukturo.

Vsi se zavedamo, da zanesljivih kadrov primanjkuje. V skrbi za zaposlene želim, da je Univerza v Ljubljani zanesljiv delodajalec, ki bo omogočal urejeno in ustvarjalno delovno okolje, kar vključuje tudi skrb za zdravje, varnost in etično nedotakljivost posameznika.

Posebna skrb bo namenjena spodbujanju kreativnosti in inovativnosti pri vključevanju novih digitalnih tehnologij v pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo ter v dejavnosti na področju umetnosti. 

Na univerzi se soočamo s pomanjkanjem raziskovalne infrastrukture, dotrajanostjo stavb in njihovo potresno ogroženostjo. Zato predvidevamo krepitev infrastrukturnih programov in podporo raziskovalnemu delu ter inovacijam. 

Poglavitne aktivnosti bomo usmerjali v pridobitev dodatnih virov financiranja in povečanje vpetosti v evropski raziskovalni prostor z zagotavljanjem novih doktorskih in podoktorskih raziskovalnih mest. Univerza v Ljubljani bo krepila povezavo z gospodarstvom in javnim sektorjem ter skrbela za prenos inovacij v inkubatorje in tehnološke parke.«

Kako konkretno pa bi se zavzeli za študente?

Za zagotavljanje dobrobiti in zdravstvene oskrbe študentk in študentov bom poskrbela z umestitvijo zdravstvenega doma, lekarne in psihosocialne svetovalnice pod okrilje UL ter okrepitvijo pisarne varuha študentov in s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga.

Študenti so srce univerze, zato bodo ukrepi na področju študija in študentov usmerjeni v oblikovanje kakovostne in skrbne Univerze v Ljubljani, ki bo privlačna za slovenske, evropske in mednarodne študente. To lahko dosežemo v sodelovanju z gospodarstvom ter javnim in nevladnim sektorjem, tako da bomo zagotavljali fleksibilnost in kakovost študijskih programov. 

Kakšen je vaš odnos s protikandidatoma, gospo Tekavčič in gospodom Majdičem?  

»S profesorico Tekavčič sva vrsto let konstruktivno delovali kot članici senata Univerze v Ljubljani. S profesorjem Majdičem se poznava iz strokovnih univerzitetnih krogov že vrsto let, preden je postal rektor. V času njegovega mandata in v zaključnih letih mojega dekanovanja sem bila vedno proaktivna, tudi konstruktivno kritična. Nekatere izzive smo uspešno naslovili in razrešili, za druge je po mojem zaključku zmanjkalo odločnosti.«