Gregor Majdič: »Pojavljajo se očitki o centralizaciji univerze«

Naslednji teden bodo volitve za novega rektorja Univerze v Ljubljani. Za to mesto se potegujejo aktualni rektor Gregor Majdič, ki ga je predlagala veterinarska fakulteta, Irena Mlinarič Raščan po predlogu fakultete za farmacijo in Metka Tekavčič, ki jo je predlagala Ekonomska fakulteta. 

Na Ljubljanainfo se ta teden pogovarjamo z vsemi tremi. Po včerajšnjem intervjuju z Metko Tekavčič, ki ga lahko preberete na tej povezavi, smo tokrat klepetali z Gregorjem Majdičem in ga povabili v preteklost, ga spraševali o tem, kaj so univerzini največji izzivi, kaj je uspel kot rektor doseči do zdaj ter kakšno mnenje ima o protikandidatkama.  

Kako se spominjate svojih študentskih časov? Kaj vam je takrat najbolj ostalo v spominu?

»Študentske čase imam v zelo lepem spominu. Poleg študija, ki mi je bil v veselje, sem cenil predvsem dejstvo, da sem imel obilo prostega časa – še posebej dolgih počitnic. Da bi te trajale kar se da dolgo, sem si prizadeval vse študijske obveznosti opraviti sproti, tudi izpite sem vedno zaključil že v junijskih rokih. 

Tako sem si zagotovil tri mesece brezskrbnih počitnic, ki sem jih izkoristil za potovanja. Ta so bila takrat precej drugačna kot danes, saj ni bilo svetovnega spleta – vsak kraj, ki sem ga obiskal, je bil resnično nov in neodkrit svet.

Vsa svoja potovanja sem izpeljal z nahrbtnikom in omejenim študentskim proračunom. Sredstva sem si zagotavljal med študijskim letom, predvsem v zimskem izpitnem obdobju, ko sem veliko delal preko študentskega servisa.

Pomemben del mojega študentskega življenja so bile tudi družbene spremembe – študiral sem med letoma 1986 in 1992, saj študij na Veterinarski fakulteti traja šest let. V tem obdobju sem bil med ustanovitelji novega družbenega gibanja, ki je opozarjalo na okoljske težave, in med organizatorji prvega shoda proti onesnaževanju okolja v Sloveniji leta 1986.«

Kako bi primerjali svoje študentsko življenje z življenjem današnjih študentov? Katere ključne razlike bi izpostavili?

»Glavna razlika med mojimi študentskimi časi in današnjim študentskim življenjem je zagotovo veliko večja odprtost in mednarodna povezanost. V mojem času ni bilo študentskih izmenjav oziroma so bile te zelo zahtevne, medtem ko je danes študentkam in študentom na voljo zelo veliko različnih programov za mednarodne izmenjave. Na Univerzi v Ljubljani danes ponujamo tudi zelo veliko kreditno ovrednotenih obštudijskih dejavnosti, ki jih v mojem času ni bilo.

Življenje je zagotovo zelo drugačno, predvsem zaradi odprtosti in dostopnosti sveta, pa tudi informacij na svetovnem spletu, vsako obdobje pa ima zagotovo svoje posebnosti in čare. 

Seveda pa niso vse spremembe pozitivne; stroški bivanja v Ljubljani so se v zadnjih letih izjemno povečali in ob pomanjkanju študentskih nastanitev, v katere je država v preteklih desetletjih vlagala premalo, to predstavlja resen izziv za marsikaterega študentko ali študenta, ki ne prihaja iz Ljubljane ali bližnje okolice.«

Kateri dosežki v okviru vaše funkcije kot rektor univerze so vam najpomembnejši? Na katere ste najbolj ponosni?

»Dosežkov je bilo zelo veliko in vseh ne morem našteti, lahko pa jih preverite na moji spletni strani, o vseh pomembnih premikih pa sproti obveščamo tudi na krovnem spletnem mestu Univerze v Ljubljani, ki smo ga v tem mandatu celovito prenovili. 

Če pa bi moral izpostaviti le nekatere, bi bila to uvedba 56 novih interdisciplinarnih študijskih predmetov s področja digitalizacije in trajnosti, nov sodoben način ocenjevanja raziskovalnega dela, uvedba možnosti za mlade na začetku kariere za pridobitev samostojnih sredstev za raziskovalno delo in prestano mednarodno evalvacijo finske agencije FINEEC, s čimer smo postali prva univerza v Sloveniji z mednarodnim pečatom odličnosti.

Kot prvi v Sloveniji smo uvedli študij za dosego umetniškega doktorata, opremili smo se z digitalno opremo v vrednosti skoraj šest milijonov evrov, dosegli smo tudi povezovanje med univerzo in največjo bolnišnico v Sloveniji - Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, ki sta bila do sedaj popolnoma ločena, pa tudi večjo aktivnost univerze v družbi preko okrepljenega komuniciranja in odzivanja na družbene pojave. Ponosen sem tudi na povezovanje znotraj univerze zaradi okrepljenega notranjega komuniciranja.

Uvedli smo dve novi nagradi za študente, nagrado Uroša Seljaka za najboljšo raziskovalno objavo študentov in nagrado dr. Ane Mayer Kansky za najboljše doktorsko delo. Začeli smo gradnjo dveh novih fakultet, medicinske in veterinarske, in pripravili vse potrebno za skorajšnji začetek gradnje še dveh, Fakultete za farmacijo in Fakultete za strojništvo. 

Uvedli smo novo, sodobno celostno podobo Univerze v Ljubljani, ki je prilagojena sodobnim digitalnim medijem, pripravili novo krovno spletno stran Univerze v Ljubljani ter krepili sodelovanje med Slovenkami in Slovenci, ki delajo na univerzah v tujini.«

Če bi 'dobili' še en mandat, kaj bi želeli doseči? Kakšna je vaša vizija za prihodnost Univerze v Ljubljani?

»Biti moramo odlična univerza z močno družbeno vlogo, ki nudi vrhunsko in sodobno izobrazbo vsem študentkam in študentom, na kateri se izvaja vrhunsko raziskovalno delo, rezultati katerega se pretakajo tudi v širšo družbo. 

Vse to smo spodbujali v dosedanjem mandatu in to delovanje bomo nadaljevali. V zvezi s pedagoškim delom bomo spodbujali prenove in posodabljanje študijskih programov, predvsem bi si želel še več interdisciplinarnosti in možnosti, da študenti vpisujejo izbirne predmete na različnih članicah in na ta način pridobijo širšo izobrazbo, nujno potrebno v današnjem svetu. 

Prve korake v tej smeri smo že naredili s projektom ULTRA, čaka pa nas nadaljevanje tega procesa, če nam bodo volivci zaupali še en mandat. 

Moja velika želja je tudi vzpostavitev štipendijskega sklada UL, kar pa je seveda povezano s financami in tu bi si želeli po vzorih iz tujine tudi več posluha za tovrstne aktivnosti in sodelovanje s strani uspešnih podjetij. Pomemben del bodo tudi aktivnosti za povečanje nastanitvenih kapacitet za študente, kar je eden ključnih problemov naših študentk in študentov. 

Na področju raziskovalnega dela postajamo vedno bolj odlični in prepričan sem, da se bo ta trend v prihodnjih letih nadaljeval, tudi po zaslugi sprememb, ki smo jih uvedli v preteklih treh letih glede ocenjevanja raziskovalnega dela in delitve sredstev zanj. 

Trudimo pa se izboljšati še strokovno podporo pri prijavi najodličnejših mednarodnih projektov, ki je nujno potrebna za uspešnost na takšnih razpisih.«

Kateri osebnostni atributi ali veščine vam najbolj koristijo pri opravljanju funkcije rektorja?

»Tisti, ki me dobro poznajo, pravijo, da so to potrpežljivost, strpnost, pripravljenost poslušati različna mnenja, povezovalnost in to, da lahko enostavno preklapljam med različnimi vsebinami, kar mi pomaga predvsem pri vodenju sestankov z zelo različnimi temami, ki so na urniku pogosto neposredno eden za drugim in je časa za pripravo relativno malo.«

Kaj vas motivira, da bi radi še naprej vodili Univerzo v Ljubljani? 

»Ker menim, da smo na Univerzi v Ljubljani skupaj z vsemi odličnimi sodelavci dosegli nekaj pomembnih premikov v smeri odličnosti in večje prepoznavnosti  v Sloveniji in v tujini. Te spremembe želim utrditi.

To je tudi najpomembnejši vzrok za ponovno kandidaturo. Poleg tega pa je k odločitvi pripomoglo še zaupanje številnih sodelavk in sodelavcev s fakultet in akademij, od katerih sem dobil veliko pozitivnih izkušenj in s katerimi smo izvajali te pomembne spremembe na Univerzi v Ljubljani.«

Kateri so po vašem mnenju ključni izzivi, s katerimi se Univerza v Ljubljani trenutno sooča, in kako bi jih naslovili?

»Ta hip je zagotovo ključni izziv prilagajanje novemu plačnemu sistemu, ki pa bo, verjamem, v nekaj mesecih zaključeno. Če bo sprejet nov zakon o visokem šolstvu, bo prilagajanje na spremembe predstavljalo izziv, ki pa se ga veselim, saj bo zakon prinesel več pozitivnih sprememb od povečanega financiranja do ureditve avtonomije članic (fakultet in akademij), večje fleksibilnosti pri razporejanju našega dela med pedagoškimi, raziskovalnimi in upravljalskimi nalogami ter tudi avtonomijo pri akreditaciji novih študijskih programov, za kar sem si zelo močno prizadeval.«

So bili kakšni očitki ali kritike na vaš račun kot rektorja, ki so po vašem mnenju neupravičeni? Kako ste se spoprijeli z njimi?

»Pojavljajo se očitki o centralizaciji univerze, ki so po mojem mnenju povsem neupravičeni, saj nismo delali ničesar v smeri centralizacije univerze, smo pa bili zelo aktivni pri večjem povezovanju članic in strok, saj sem trdno prepričan, da povezovanje in centralizacija nista isto in da smo močni le skupaj, vseh 26 članic in rektorat.

Tudi v današnjem svetu hitrih sprememb je pomembno, da izzive naslavljamo v povezovanju različnih strok ter dajemo študentom široko znanje.

V našem mandatu smo dajali temu zelo veliko pozornosti, spodbujali smo povezovanje med vsemi področji - humanistike, družboslovja in umetnosti z naravoslovjem, tehničnimi fakultetami in področjem znanosti o življenju.

Drug velik očitek pa leti na nov, sodoben sistem ocenjevanja znanstvenega dela, ki temelji na neodvisni mednarodni kvalitativni presoji raziskovalnega dela. Odmaknili smo se od preštevanja števila znanstvenih objav in citatov k kakovostni presoji vsebine raziskovalnega dela, kar pa nekaterim ni všeč, ker si bili navajeni na preštevanje člankov in citatov.«

Kako se razumete s protikandidatkama?

»Zase lahko rečem, da se s protikandidatkama odlično razumem, v času, ko sta bili obe še dekanji, smo zelo dobro sodelovali, tako da upam, da tudi onidve menita enako. Kot nekdanji dekanji, ki sta za svoji fakulteti dosegli zelo veliko, obe zelo cenim.«