To je realnost nepremičninskega trga prestolnice.
Rastoče cene nepremičnin v Ljubljani že leta preoblikujejo meje dosegljivega bivanja, a šele pogled v konkretne oglase razkrije njihovo dejansko težo: z okoli 100.000 evri danes kupec v prestolnici ne kupuje stanovanja, temveč prostor - pogosto skrčen na minimum, z omejitvami, ki še nedolgo tega niso veljale za standard.
Najbolj skromen primer prihaja iz Šiške, kjer se prodaja 14 kvadratnih metrov velika enota za 65.000 evrov. V resnici gre za 9 kvadratnih metrov veliko sobo v štirisobnem stanovanju, s souporabo kopalnice, stranišča in hodnika.
Kot navaja oglas, se nepremičnina nahaja Na Jami, in sicer v 13. nadstropju stolpnice z dvigalom in teraso.
To je tudi najcenejša nepremičnina ta hip v Ljubljani na največji spletni strani Nepremicnine.net.
Je pa nepremičnina v polkleti hiše.
Podobna cena, a še manj prostora, čaka kupce v objektu Lipa na Celovški cesti v Šiški. Za 97.000 evrov je naprodaj 19,22 kvadratnega metra velika garsonjera v 10. nadstropju. Stanovanje ima kopalnico, sobo in hodnik ter odprt pogled proti jugozahodu.
Ta nepremičnina na kvadrat pride 5.047 evra, kar je cena kvadrata ljubljanskih novogradenj.
Poseben primer pa je še ena ponudba iz Zgornje Šiške, kjer za 100.000 evrov prodajajo 24,1 kvadratnega metra veliko sobo na Goriški ulici.
Ta je sicer prenovljena in opremljena, a ima – podobno kot prvi primer – sanitarije v souporabi z drugimi stanovalci. Nahaja se v višjem nadstropju stavbe brez dvigala, prodaja pa se lahko tudi z že obstoječim najemnikom, kar jo uvršča med investicijske priložnosti.
Če številke postavimo v kontekst, dobimo jasno sliko: približno 65.000 evrov za sobo brez lastne kopalnice, okoli 97.000 evrov za garsonjero, pogosto manjšo od 30 kvadratnih metrov, včasih celo v polkleti, ali pa 100.000 evrov za sobo s souporabo sanitarij.
To ni več vprašanje izbire, temveč redefinicije bivanja
Stanovanje v Ljubljani za ta denar ne pomeni več prostora, ki omogoča udobje, temveč minimum, ki ga trg še dopušča. Nepremičnine v tem razredu tako vse pogosteje niso odgovor na stanovanjsko vprašanje, temveč kompromis - začasen ali investicijski.
In prav tu se razpre bistvo problema: ne koliko kvadratov si lahko kupec privošči, temveč koliko kakovosti bivanja je pripravljen žrtvovati.