Ljubljana zmedena ob evropski lestvici.
Kot smo poročali pred kratkim, se je Ljubljana na lestvici evropskih mest po onesnaženosti zraka, ki jo pripravlja Evropska agencija za okolje, uvrstila zelo slabo. Med 761 mesti je pristala na 709. mestu.
Stopnjo onesnaženosti so določali na podlagi koncentracije delcev PM 2,5 ter izpostavljenosti dušikovemu oksidu in ozonu v zadnjih dveh letih.
Župan Zoran Janković je po objavi lestvice dejal, da ga takšna uvrstitev preseneča:
»Uvrstitev na to mesto nam ni razumljiva. Ljubljana zadnja leta izjemno napreduje v tem kontekstu. Smo že zaprosili Agencijo Republike Slovenije za okolje, da nam razloži to uvrstitev.«
Tudi vodja oddelka za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana Nataša Jazbinšek Seršen je poudarila, da jih je rezultat zelo presenetil in da lestvico težko komentirajo.
»Če bi šli pogledati malo bolj podrobno na strani EEA, preprosto ni ustrezne razlage, da bi lahko interpretirali te podatke. Gre za podatek, ki ne pove popolnoma nič, ampak samo zastrašuje, ne pove pa dejanskega stanja,« je dejala. Dodala je, da ni jasno razvidno, kakšne so karakteristike merilnih mest, ki jih je EEA upoštevala in v kakšnem mikrookolju se nahajajo.
Ob tem je poudarila, da ima Ljubljana štiri akreditirana merilna mesta: na Celovški cesti, na Agenciji za okolje za Bežigradom, na Cesti v Mestni log ter občinsko merilno mesto na križišču Vošnjakove in Tivolske ceste.
Ta po njenih besedah delujejo v skladu z vsemi evropskimi standardi, upravlja pa jih Agencija Republike Slovenije za okolje.
Ravno tu nastopi ključna razlika v interpretaciji
EEA je za razvrstitev mest uporabila prav podatke, ki jih je prejela neposredno od Arsa, iz njihovih poročil, torej je razpolagala z istimi podatki kot Mestna občina Ljubljana.
Medtem ko jih občina razlaga kot dokaz izboljševanja kakovosti zraka, jih Evropska agencija za okolje v primerjavi z drugimi evropskimi mesti ocenjuje kot skrb vzbujajoče slabe.
Obe strani torej uporabljata iste podatke, vendar jih različno obdelujeta in interpretirata, kar odpira dodatna vprašanja o uporabljenih merilih, metodologiji, lokaciji merilnih mest ter o tem, kako (ne)usklajeno je evropsko poročanje z lokalnimi ocenami kakovosti zraka.
