Janković o gentrifikaciji: »Svoje hiše, kjer živim z ženo, ne bi zamenjal. Moja naslednja lokacija so Žale«

Ljubljane se marsikdo spomni kot zaspanega in praznega mesta, kar pa se je v zadnjih letih pošteno spremenilo. Ljubljana je postala zanimiva za turiste in investitorje, ki v centru mesta gradijo luksuzna stanovanja, ki si jih lahko privošči le elita oziroma najbogatejši. 

Tako se odvija proces gentrifikacije, ki po SSKJ pomeni: 

»spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo, prenovo v predele s turistično, storitveno namembnostjo višjega razreda.« 

To pomeni, da iz centra mesta odhajajo mladi, ki si ne morejo privoščiti dragih najemnin, še manj pa lastniškega stanovanja. 

A župan Ljubljane Zoran Janković te težave ne vidi in se z zamejitvijo gentrifikacije ne ukvarja, saj meni, da tega v Ljubljani ni. 

»Kot je že rekel gospod Koželj, je pojem gentrifikacije zelo širok in pri nas do tega pojava še ni prišlo.«

»Smo premalo mesto za gentrifikacijo, kot pravi gospod Koželj,« 

poudarja Janković.  

»Po drugi strani pa, če gledam sebe, sam živim na robu obvoznice, pa svojega doma ne bi zamenjal. Imel pa sem priložnost stanovati v centru mesta. Center ima prednosti in pomanjkljivosti. Vsak ima pravico, da se sam odloči, kje bo živel. Eno je to, na kar si navajen, drugo pa je ekonomski vidik, če bo lahko svoje stanovanje v centru dal mladim ali pa v kakšne druge namene, sam pa živel tam, kjer mu je ljubše.« 

Znano je, da župan Janković živi v hiši na Rudniku. Zakaj ne v centru mesta?

»Svoje hiše, kjer živim z ženo, ne bi zamenjal. Moja naslednja lokacija so Žale, jaz ne grem nikamor.«