Japonske češnje po skoraj 25 letih utrpele hude poškodbe zaradi gradnje novega Nacionalnega inštituta za biologijo.
Februarja 1999 je Botanični vrt Univerze v Ljubljani prejel sedem različnih vrst japonskih češenj kot diplomatsko darilo iz Japonske.
Sadike so bile simbol prijateljstva med državama in pomemben kulturni simbol, ki je leta 2000 dobil stalno mesto na Večni poti 111.
Vsako pomlad so te češnje privabljale številne obiskovalce, ki so tam praznovali tradicionalni hanami - cvetenje češenj.
Japonske češnje – simbol minljivosti in povezave kultur
Za Japonce imajo te češnje velik simbolni pomen, ki sega vse do devetega stoletja, ko so bile prvič posajene pred cesarsko palačo.
»Japonske češnje so aristokratske rastline, ki simbolizirajo lepoto in minljivost življenja,« pojasnjuje Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Nasad v Ljubljani je predstavljal simbolno povezavo med japonsko in slovensko kulturo.
Posušene češnje in uničenje ob gradnji NIB
Žal pa so japonske češnje po skoraj 25 letih utrpele hude poškodbe zaradi gradnje novega Nacionalnega inštituta za biologijo.
Zaradi posegov in podrte infrastrukture so drevesa zelo poškodovana.
Danes je kar 20 velikih dreves suhih ali na pol suhih, konec julija so posekali vseh petnajst posušenih dreves.
»Ob gradnji smo večkrat opozarjali na nevarnosti za češnje, vendar nas nihče ni poslušal. Posledice so zdaj žal vidne v polnem obsegu,« opozarja Bavcon.
Nadaljnji posek trenutno ni načrtovan, jeseni pa načrtujejo saditev novih dreves, da bi ohranili lepoto in simbolni pomen nasada.
Simbolna povezava z naravo in kulturo je ogrožena
Nasad japonskih češenj je bil zasnovan tako, da je cvetel skupaj z domačimi divjimi češnjami, kar je predstavljalo simbolično zlitje kultur.
Sedaj pa ob češnjah raste gledičija, tuja rastlina, ki nima nobene povezave s tem pomenom.
»To kaže na naš odnos do rastlin, do diplomatskih daril in do najstarejše akademske ustanove, Botaničnega vrta,« dodaja Bavcon.
Botanični vrt izgublja prostor in podporo
Poleg tega je Botanični vrt ob gradnji Nacionalnega inštituta za biologijo izgubil vse prostore, ki jih je imel namenjene v novi stavbi, saj ni dobil niti enega kvadratnega metra.
»Akademski pohlep in prestiž vodita v to, da rastline in narava ostajajo ob strani,« poudarja Bavcon.
Klic k odgovornemu ravnanju in spoštovanju dediščine
Usoda japonskih češenj je opomin, kako pomembno je spoštovati naravno in kulturno dediščino.
Potrebujemo odgovorno ravnanje z okoljem in spoštovanje do rastlin - naših tihih spremljevalcev.
Kot zaključuje Bavcon: »Če ne znamo ceniti takih simbolov, kakršno je diplomatsko darilo, kakšen zgled potem dajemo prihodnjim generacijam?«
