Minuli konec tedna je bila izvedena že 27. tekma rekord Šmarne gore. Ta je, kot je to v navadi, zopet postregla z izjemnimi rezultati, s katerimi se športniki amaterji in ljubiteljski pohodniki le stežka primerjajo.
V moški konkurenci je z vsemi sotekmovalci pometel Slovenec Luka Kovačič, sicer serijski zmagovalec še ene brutalne tekaške preizjušnje pri nas, teka na Bloudkovo velikanko v Planici (»Red Bull 400 Planica«).
Šmarnogorske gozdne stezice, stopničaste vzpone in makadam je premagal v pičlih 11 minutah in 12 sekundah, s čimer je izenačil slovenski rekord, ki si ga sedaj delita s Timotejem Bečanom. V ženski konkurenci je bila najhitrejša Finka Susanna Saapinki (13:06).
Kakšni pa so absolutni rekordi trase? Avstrijka Andrea Mayr je lani dosegla rezultat 12:36, leta 2020 pa se je Eritrejec Filimon Abraham za sekundo spustil pod magično mejo enajstih minut (10:59).
Letos je bil drugi Kanadčan Remi Leroux (11:24), tretji pa drugi Slovenec Klemen Španring (11:25). Druga med tekačicami je bila Hrvatica Tea Faber (15:13), tretji in četrti pa sta bili Slovenki, članici kluba Šmarnogorska naveza, Sara Bilban (16:03) in Ana Novak (16:04).
Tekmovanje je sicer razdeljeno na dva dela; Rekord Šmarne gore in Tek na Šmarno goro, ki pa je daljša, 10-kilometrska tekma po poteh Šmarne gore čez Grmado.
Tek na Šmarno goro je že od devetdesetih let šrejšnjega stoletja uvrščen tudi na koledar Svetovne zveze za gorske teke. S tem je pridobil trdno oporo za mednarodno uveljavitev, ki je dosegla prvi vrhunec ob četrtstoletnem jubileju leta 2004 s finalom WMRA Grand Prixa in dodelitvijo prestižnega statusa “IAAF permit”.