Sprehodimo se od korzeta do žaketa.
V Galeriji Cukrarna za prihodnje leto napovedujejo skupinsko razstavo slovenskih umetnikov in umetnic Razširjeni vid, ki se tematsko navezuje na fenomenologijo zaznave z avtorji, ki s svojimi deli izkoriščajo vrzeli v percepciji. V Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled razstava Od korzeta do žaketa. Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850-1950.
Galerija Cukrarna
Kot so v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana zapisali za STA, se razstava Razširjeni vid, ki bo na ogled od sredine februarja, tematsko navezuje na fenomenologijo zaznave z avtorji, ki s svojimi deli izkoriščajo vrzeli v percepciji z namenom zavajanja čutov in se osredotočajo na vprašanje, kaj vidimo, ko gledamo, in kaj slišimo, ko poslušamo?
Posledično percepcijo izpostavljajo ne zgolj kot vprašanje vidnega polja, temveč z razstavljenimi slikami, fotografijami, objekti ali instalacijami, ki uporabljajo elementa zvoka in svetlobe, učinke njunega lomljenja ali odboja, nagovarjajo gledalčevo prisotnost v prostoru. Sodelovali bodo Marko Batista, Uršula Berlot, Beti Bricelj, Ksenija Čerče, Sandi Červek, Vuk Ćosić, Dušan Fišer, Vadim Fiškin, Meta Grgurevič, Sanela Jahić, Danilo Jejčič, Damjan Kocjančič, Peter Koštrun, Blažka Križan, Oto Rimele, Nika Špan, Dušan Tršar, Vinko Tušek in Edvard Zajec.
V novembru bodo odprli skupinsko razstavo Plastenja, ki se bo posvečala raziskovanju slikarskih pa tudi kiparskih praks v mediju kolaža in montaže. Izmed vrste slovenskih ustvarjalcev bodo predstavljena dela tistih ključnih avtorjev, ki so omenjene tehnike uporabljali kot primarni ali občasni postopek dela. V selekcioniranem naboru so Emerik Bernard, Viktor Bernik, Mito Gegić, Marjan Gumilar, Žiga Kariž, Polonca Lovšin, Ivo Prančič, Nataša Ribič, Mojca Senegačnik, Marko Tušek, Žarko Vrezec in vrsta drugih.
S samostojno predstavitvijo petih video del oziroma instalacij Mikhaila Karikisa bodo začeli cikel predstavitev video in filmskih del v kletnem prostoru Cukrarne, samostojna razstava mednarodno priznanega vizualnega umetnika in skladatelja Tareka Atouia bo nadaljevanje razstavnega cikla v galeriji Parter.
Projekt Mateja Andraža Vogrinčiča bo prvič osmislili prostor dvorišča Cukrarne, sočasno bodo odprti ločene in samostojne razstave mednarodno uveljavljenih umetnikov Šejle Kamerić, Adriana Pacija in Tobiasa Putriha. Oktobra bo ponovno potekal festival Indigo.
Mestni muzej Ljubljana
V Mestnem muzeju Ljubljana bodo aprila odprli razstavo Od korzeta do žaketa. Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850-1950. Predstavila bo tekstilno zbirko Mestnega muzeja Ljubljana, ki je začela nastajati v začetku 50. let minulega stoletja, intenzivneje pa se oblikuje in dopolnjuje zadnjih 35 let. Zajela bo čas od 2. polovice 19. do 1. polovice 20. stoletja z možnimi ekskurzi v starejša obdobja in sodobnost. Razstava bo izpostavila obleko kot komunikacijo, njen zgodovinski in družbeno-kulturni kontekst, kar bo prikazano v več tematskih sklopih. Razstavo bo zaokrožil katalog, zasnovan kot besednjak, s podrobnejšo predstavitvijo muzealij iz zbirke, tudi tistih, ki jih na razstavi ne bo moč videti.
Oktobra pa bodo odprli razstavo 40 let LGBTIQ+ skupnosti v Ljubljani. Kot so zapisali, medinstitucionalni projekt obeleževanja 40-letnice gibanja LGBTIQ+ v Sloveniji temelji na vsestranskem prepoznavanju pomena tega zgodovinskega angažmaja družbene skupine in se dotika lokalnih, nacionalnih in mednarodnih vidikov gibanja LGBTIQ+. Projekt želi postati platforma za ozaveščanje javnosti o zgodovini in razvoju gibanja LGBTIQ+ v Ljubljani in Sloveniji in je zasnovan v partnerstvu z drugimi institucijami. Na ta način bodo čez vse leto na ogled razstave, ki bodo vsaka s svoje strani osvetljevale to tematiko.
Plečnikova hiša
V Plečnikovi hiši bodo v maju odprli razstavo Plečnikovih nagrajencev 2024. Z njo želijo utrditi sodelovanje z eno ključnih ciljnih javnosti Plečnikove hiše: arhitekti, združenimi v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, in Skladom arhitekta Jožeta Plečnika.
V juniju bodo odprli razstavo Arhitekt Aleksander Deva. Predstavila bo najvidnejšega mariborskega modernista Deva (1903-1967), ki je pri Plečniku diplomiral leta 1927. Dev sodi v prvo generacijo slovenskih arhitektov v Mariboru, ki je v obdobju med vojnama v mladostnem entuziazmu smelo uveljavljal načela in spoznanja sodobne arhitekture ter provincialnemu okolju vdihnil sodobne urbane poudarke. Njegove arhitekture predstavljajo mejnike v urbanem razvoju mesta.
Načrtujejo še razstavo prodornega in perspektivnega mednarodnega multidisciplinarnega umetnika mlajše generacije Barta Lunenburga. Razstava bo samostojna predstavitev Lunenburgove umetniške prakse s poudarkom na izsledkih njegovega raziskovanja v kontekstu Ljubljane oziroma Slovenije. Lunenburg se v svoji multidisciplinarni umetniški praksi ukvarja z arhitekturo in raziskuje "spomin" zgradb, njihovo arhitekturno zgodovino in širši koncept dediščine. Osredotoča se predvsem na delo z modeli v pomanjšanem merilu, ki mu služijo kot izhodišče za ustvarjanje multidisciplinarnih instalacij, skulptur, fotografij, risb in tekstila.
