Današnji incident na Koseškem bajerju, kjer sta drsalca ob vdoru ledu končala v ledeni vodi, dokazuje, da je previdnost pri tej zimski aktivnosti izjemno pomembna.
Nizke temperature so v zadnjih dneh marsikje poledenile stoječe vode, kar so številni ljubitelji zime izkoristili za drsanje v naravi.
Takšno početje pa je lahko izjemno nevarno, kar dokazuje današnji incident na Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je led pod dvema drsalcema udrl, tako da sta padla v ledeno mrzlo vodo.
Čeprav so se temperature spustile krepko pod ledišče, naravna jezera po Sloveniji trenutno niso dovolj zaledenela za varno rekreacijo, zato je na Koseškem bajerju drsanje po poročanju STA zaradi nevarnosti vdrtja celo prepovedano.
Kdaj je led dovolj trden za drsanje?
Za varno hojo ali drsanje mora debelina ledu znašati vsaj deset centimetrov, še posebej če se na ledeni ploskvi zadržuje več ljudi hkrati.
Predpogoj za takšno trdnost je najmanj deset dni hudega mraza s temperaturami pod minus deset stopinj Celzija.
Pri gibanju po zaledenelih površinah je treba biti pozoren predvsem na mokre prelome, medtem ko suhi prelomi in razpoke niso nevarni. Če led pod nogami začne pokati v koncentričnih krogih, je to jasen znak, da je preobremenjen in se bo začel pogrezati, zato je potreben takojšen umik.
Ukrepanje ob vdoru ledu
Če se led pod vami vdre, je ključno ohraniti zbranost, razširiti roke in poklicati na pomoč. Ob uspešnem izstopu iz vode se ne smete takoj postaviti na noge, temveč se je treba nekajkrat zakotaliti stran od odprtine, da se teža porazdeli in prepreči ponoven vdor.
Očividci naj ponesrečencu nikoli ne podajajo roke neposredno, temveč naj uporabijo daljše predmete, kot so hokejska palica, deska ali šal, s katerimi osebo varno izvlečejo na trdno podlago.
Ponekod trajna prepoved drsanja
Poleg Koseškega bajerja je drsanje po poročanju tiskovne agencije trajno prepovedano na visokogorskih jezerih, kamor spadajo jezera v dolini Triglavskih jezer, Dupeljsko jezero, Jezero v Lužnici, Krnsko jezero, jezero na Planini pri Jezeru, Kriška jezera in presihajoče jezero Ledine v Ratečah.
Drugje po Sloveniji je dejavnost načeloma dovoljena, vendar le ob zadostni trdnosti ledene ploskve.
Med najbolj priljubljena, a letos še vedno tvegana naravna drsališča sodijo jezera na Rakitni, Podpeško, Cerkniško, Bloško, Blejsko in Bohinjsko jezero, pa tudi jezero Jasna v Kranjski Gori, Planšarsko jezero na Jezerskem ter Braslovško jezero na Štajerskem.
