Kmetje lahko zaradi gradnje suhih zadrževalnikov ostanejo tudi brez 90 odstotkov zemljišč: »To lahko pomeni konec pridelave«

Direkcija za vode Republike Slovenije je po več neuspelih projektih ponovno obudila načrte za protipoplavno zaščito s postavitvijo suhih vodnih zadrževalnikov na območju Savinjske doline.

Na več kot 500 hektarjih najboljših kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini bi tako naj že kmalu zrasli veliki suhi zadrževalniki vode.

»To gre za take ogromne razlivne bazene z nasipi visokimi ponekod do sedem metrov, celo sedem metrov in pol, kamor bi se voda načrtno puščala, se pravi v obdobjih povečanih padavin,« je pojasnil Grega Peer, Civilna iniciativa Savinja.

»To lahko pomeni konec pridelave na teh zemljiščih«

Okoliški prebivalci in kmetje so se zdaj združili v skupini 'NE vodnim zadrževalnikom' pod okriljem Civilne iniciative Savinja in izrazili jasno nestrinjanje s postavitvijo suhih vodnih zadrževalnikov na njihovem območju.

Med njimi je tudi Boštjan Škrabar, eden izmed kmetov, ki bi lahko v prihodnje izgubil tudi do 90 odstotkov obdelovalnih površin. To pa pomeni, da bo ogrožen tudi njegov pridelek in posledično obstoj.

»Pridelki bodo neuporabni, prineslo bo vsa olja in ostanke nedovoljenih snovi na zemljišča in lahko to pomeni konec pridelave na teh zemljiščih,« je razočarano dejal.

»Nihče ne postavlja suhih zadrževalnikov na kmetijske površine«

Direkcija za vode namerava sicer z zadrževalniki zmanjšati poplavno ogroženost naselij na tem območju. A okoliške prebivalce skrbi, da ti načrti zgolj ogrožajo bivanjsko okolje, gospodarstvo in predvsem kmetijstvo.

»Nihče ne postavlja suhih zadrževalnikov na kmetijske površine, definitivno pa ne v neposredno bližino stanovanjskih naselij, to je pač blaznost,« je poudaril Peer.

Neustrezen protipoplavni ukrep bi lahko na koncu privedel do poplav

Poleg hudih posledic v kmetijstvu, pa civilno iniciativo skrbi tudi to, kako bodo suhi zadrževalniki vplivali na podtalnico.

»Za tako veliko območje in tako peščena tla je težko zagotoviti, da nebi voda pronicala izven nasipov in pod nasipi,« je pojasnil Škrabar.

Načrtovana rešitev, da se zmanjšajo poplave, bi se tako lahko spremenila v problem oziroma dodatno poplavljanje hiš in kleti.

»S tem se posledično ustvari efekt vezne posode, kar pomeni, da bo podtalnica zalivala vse kleti naselij, ki so postavljena v neposredno bližino nasipov,« je še dodal Peer.

Zaradi umazane podtalnice se lahko pojavijo tudi težave s pitno vodo

Bojijo se, da bi s poplavljanjem v podtalnico hkrati pronicala tudi vsa umazanija, ki se je prej porazdelila po celotnem območju. To pa bi lahko pomenilo, da bi opevani zadrževalniki v prihodnje vplivali tudi na oskrbo s pitno vodo in zdravje ljudi.

»Takrat je voda pač prestopla bregove, je poplavla in voda odtekla, tukaj pa se bo voda zadrževala in po mojem mnenju je to usedalnik za mulj in vso ostalo nesnago,« je še poudaril kmetovalec.

V Civilni iniciativi Savinja ob tem poudarjajo, da nikakor niso proti poplavnim ukrepom, želijo pa si, da se jih izvaja smiselno in bolj učinkovito ter z manjšimi posegi v okolje in posledično tudi ljudi.