Pričel se je 37. slovenski knjižni sejem. Organizatorji so se trudili, da bi sejem potekal v živo, a zaradi trenutnih epidemioloških razmer žal tudi letos vonja po sveže tiskanih knjigah ne bo.
Vseeno se obeta pestro spletno dogajanje.
Sejem s kavča
Knjižni sejem letos je precej podoben lanskemu, ki so ga prav tako izvedli prek spleta.
Razlika pa je v tem, da lahko letos obiščemo štirikrat več dogodkov kot lani, saj so bili tokrat na odpoved pripravljeni in so sejem zadnja dva meseca pripravljali kot hibridnega. Zdaj so predvideni hibridni dogodki postali zgolj spletni.
Priprava dogodkov je potekala tako kot vsaka leta: vsaka od založb je pripravila svoj nabor dogodkov, ki so jih potem vodje programskih sklopov pregledali, uvrstili v program in – ravno, ko jih je doletela prepoved izvedbe sejma – začeli izbirati tiste, ki naj bi bili hibridni.
Knjiga leta
Pripravili so tudi nekaj dogodkov, ki so zgolj sejemski, med katerim je verjetno najbolj zanimiv izbor knjige leta.
Žirija je izbrala pet knjig, ki so izšle letos in so po njenem mnenju najbolj zanimive, obiskovalci spletne strani pa glasujejo za tisto, ki je po njihovem mnenju najboljša. Skratka, gre za glas ljudstva.
Žirijo, ki je izbrala pet kandidatk za knjigo leta, so sestavljali Urška Perenič, Igor Saksida in Agata Rakovec Kurent.
Izbor avtorjev in knjig bo znan jutri, 23. novembra.
Literarni prvenec
Žirija v sestavi Suzana Tratnik, Borut Gombač in Diana Pungeršič je med knjigami, ki so prispele na razpis, izbrala sledeče nominiranke in nominiranca za nagrado literarni prvenec 37. Slovenskega e-knjižnega sejma:
• Klemen Kordež: Hladna veriga
• Nina Medved: Drseči svet
• Natalija Milovanović: Samoumevno
• Teja Močnik: Kamni z Marsa
Danes je žirija razkrila, da je nagrado dobila Natalija Milovanović, svojo odločitev pa so utemeljili z besedami:
»V pesniškem prvencu Natalije Milovanović Samoumevno ni skoraj ničesar povsem samoumevnega, ničesar, v kar bi pesnica ne mogla na ta ali na oni način podvomiti.«
Za Ljubljanainfo Milovanović pove, da ji »nagrada pomeni veliko in da je izredno hvaležna zanjo«.
Ko je bil sejem še v Cankarjevem domu ...
Miha Kovač, predsednik upravnega odbora 37. slovenskega knjižnega sejma, za Ljubljanainfo pove, da pričakujejo manj prodanih knjig kot pri izvedbi sejma v Cankarjevem domu: »Verjetno tudi zato, ker se tam v šestih dneh sejma odvije več kot 400 dogodkov, kar na spletu v takem obsegu enostavno ni izvedljivo.«
V Cankarjevem domu so prejšnja leta organizirali po štiri ali pet dogodkov na uro hkrati, obiskovalci so si lahko na enem mestu ogledali vso tekočo slovensko knjižno produkcijo na enem mestu, kar ni mogoče nikjer drugje.
Sejem v živo je nenazadnje tudi pomemben družabni dogodek, kjer se ljudje srečujejo, klepetajo, gredo skupaj na kavo … »Skratka, počnejo vse tisto, kar se nam je še dve leti nazaj zdelo normalno, zdaj pa so to nedosegljive sanje,« pove Kovač.
Prednosti izvedbe sejma na spletu
»Najboljša stran sejma na spletu je to, da je, glede na to da sejma v živo ne moremo organizirati,« je za Ljubljanainfo odkrit Kovač.
Prednost sejma na spletu je tudi, da ga lahko obiščejo čisto vsi, tako tisti, ki na sejem ne morejo zaradi zdravstvenih razlogov ali pa, če hočete, živijo v Tasmaniji.
Zato organizatorji verjamejo, da bo prihodnost sejma hibridna, »tako, da se bomo še vedno srečevali v Cankarjevem domu, hkrati pa si bomo nekatere sejemske dogodke ogledali po spletu«. Po spletu bomo še naprej glasovali za sejemske nagrade, čez nekaj let pa najbrž tudi klepetali s prodajalci na virtualnih stojnicah.
Starejše novice
