Projekt je ustavljen.
Velikega okoljevasrtvenega projekta odstranjevanja škodljive invazivne živali na ljubljanskem območju - nutrije - je očitno konec.
Načrtovani začetek popolnega odlova nutrij na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje (KPLB) je v prvi polovici lanskega leta pritegnil veliko pozornosti.
Opozorila strokovnjakov, da gre za škodljivo invazivno tujerodno vrsto, ki jo je treba odstraniti za ohranitev domačih vrst in ekosistema, so naletela na kritike nekaterih društev in organizacij za zaščito živali. Kljub peticiji proti odlovu, ki jo je podpisalo več kot 24.000 ljudi, med njimi tudi premierjeva partnerka Tina Gaber, je petletni projekt v krajinskem parku septembra vendarle stekel.
Kakšne so številke?
Lovci iz šestih lovskih družin so tako od 13. septembra do 13. decembra, v času trajanja odločbe, z 20 živolovkami ulovili in usmrtili 321 nutrij, ob tem pa so jih še 121 ustrelili. Skupno je bilo v treh mesecih odlovljenih 442 nutrij.
Po podatkih Lovske zveze Slovenije je bilo v celotnem letu 2022 iz narave odvzetih 715 nutrij, leta 2021 570, leta 2020 pa 532.
Glavna razlika v primerjavi s siceršnjim načinom lova je bila, da je odločba kmetijskega ministrstva lovcem omogočila lov tudi na nelovnih površinah. Številne nutrije na območju KPLB so se namreč naselile v naseljih.
Projekt zastal
Projekt so po samo treh mesecih ustavili. Letos KPLB ni zaprosil za podaljšanje odločbe o izvajanju lova z živolovkami na nelovnih površinah.
Lovske družine niso bile zavezane k odlovu, temveč so ga izvajale prostovoljno. Od sedmih lovskih družin so se sistematično odlova lotili le v LD Vrhnika, v petih LD so odlov opravljali občasno, LD Rakitna pa pri odlovu sploh ni sodeloval.
KPLB ugotavlja, da prostovoljni odlov ni zadosten za učinkovito zmanjšanje ali iztrebitev populacije nutrij. Direktor Javnega zavoda KPLB, Janez Kastelic, je za RTV poudaril, da tudi finančna spodbuda ni zadostna za množično izvajanje lova.
Mizerno plačilo
Predsednik Zveze ljubljanskih lovskih družin, Lado Bradač, dodaja, da so bili lovci ob pripravi projekta obveščeni, da bodo vzpostavljene ustrezne razmere za odlov. V praksi je bilo nadomestilo za ujeto nutrijo dovolj zgolj za stroške goriva, ki ga je lovec porabil za vožnjo med živolovkami. Če je bila past prazna, je lovec vse stroške nosil sam.
Učinkovito zmanjšanje populacije nutrij tako ostaja izziv, ki zahteva večjo angažiranost odgovornih in ustreznejše pogoje za lovce.
