Ko zasveti oranžna, se v Ljubljani redko kdo ustavi, in zato mesto obstane.
Vse več meščanov v zadnjem času, tudi prek spletne strani za oddajo pobud Mestni občini Ljubljana, opozarja na križišča, kjer se odvija neodgovorna praksa, ki povzroča zastoje.
Promet v mestu se ne ustavi le zaradi količine vozil, temveč predvsem zaradi voznikov, ki ne spoštujejo semaforjev.
V eni od zadnjih pobud je meščan, ki poziva Jankovića, naj nekaj ukrene, opozoril, da imajo ta problem marsikje v tujini elegantno rešen.
Po njegovih besedah gre za »kamere, ki avtomatsko slikajo in kaznujejo vožnjo v rumeno oziroma rdečo luč. Spričo katastrofalnih zamaškov in nediscipline voznikov v Ljubljani me zanima, zakaj redarstvo oziroma policija še vedno ne vzpostavita sistema, medtem ko župan prosi (beseda je citat!) voznike, naj ne vozijo v rdečo. Kdo je tu nor?
Prosim, preglejte in se opredelite do tehničnih rešitev Red light camera na Wikipediji,« je pozval Mestno občino Ljubljana.
V Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji so tovrstni sistemi že dolgo del prometne kulture.
V Avstriji so tam, kjer so uvedli kamere, zabeležili 30 odstotkov manj kršitev, v nekaterih nemških mestih pa se je zmanjšalo tudi število prometnih nesreč v križiščih.
Kamere delujejo 24 ur na dan in zajamejo dve fotografiji: prvo, ko vozilo prevozi črto pri rdeči luči, in drugo, ko se znajde v križišču. Kršitev se nato avtomatsko obravnava.
V številnih državah je sistem povezan neposredno s policijskimi evidencami, kar omogoča hitro izdajo kazni, pa tudi statistično spremljanje učinkovitosti ukrepa.
V Veliki Britaniji in Franciji so ugotovili, da se z uvedbo teh kamer zmanjšajo t. i. 't-trki', kar predstavlja nesreče, ki nastanejo, ko vozilo zapelje v križišče pri rdeči in trči v drugega iz bočne smeri.
Nekatere države so sistem nadgradile še z detektorji hitrosti, tako imenovanimi 'speed-on-red', ki hkrati kaznujejo tudi prehitro vožnjo ob prehodu v križišče.