Najbolj izpostavljen je jugozahod prestolnice.
Slovenija spada med zmerno potresno ogrožene države, vendar ima znotraj svojega ozemlja več območij, kjer je nevarnost nadpovprečno visoka. Med njimi izstopa prav Ljubljana z okolico.
Prestolnico je leta 1895 že prizadel močan potres z magnitudo približno 6,1, eden najhujših v slovenski zgodovini.
Zgodil se je na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, ob 23. uri in 17 minut, ko je večina prebivalcev že spala. Največje učinke je potres dosegel na območju mestnega središča, Ljubljanskega barja in vse do Vodic na severu.
V potresu je umrlo 21 ljudi, poškodovanih pa je bilo več sto zgradb.
»Zaradi bobnenja in tresenja tal je Ljubljančane zajel strah in začeli so zapuščati domove. Potresni sunki so se vrstili vso noč, vendar niso bili tako močni kot prvi. Ker se ljudje niso mogli vrniti v svoje domove, so bili polni vsi ljubljanski parki in trgi,« so zapisali kronisti tistega časa.
Kateri deli mesta so bolj izpostavljeni?
Na podlagi podatkov s spletne strani Urbinfo, kjer je za Ljubljano na voljo potresna karta, je razvidno, da niso vsi deli mesta enako ogroženi.
Najvišjo stopnjo potresne ogroženosti ima jugozahodni del Ljubljane – predvsem Vič, južni del mestnega središča, Trnovo in del Rudnika.
Gre torej za območja, ki ležijo pod Golovcem, Tivolskim vrhom in Rožnikom, kjer so tla mehkejša in bolj občutljiva na potresne sunke.
Sledi območja Črnuč, Gameljn ter deloma Šiške s Podutikom, kjer je izmerjen pospešek tal približno 0,35 g s povratno dobo 475 let.
To pomeni, da gre za območja z višjo potresno nevarnostjo, kjer bi močan potres povzročil izrazite sunke tal. Tla so tam namreč večinoma prodno-peščena, a z globljimi plastmi sedimentov, kar lahko povzroči dodatno ojačanje tresenja.
'Tretji' najbolj ogrožen predel
Bežigrad, Moste, Fužine, Šiška, Poljane, Tabor, Zelena jama, Savsko naselje in Šentvid se nahajajo na območjih, kjer je vrednost projektnega pospeška tal približno 0,25 do 0,30.
To pomeni, da gre za zmerno do visoko potresno ogroženost, pri kateri lahko močnejši potres povzroči občutno tresenje tal in poškodbe na starejših stavbah.
Najmanj potresno ogrožen del Ljubljane pa se razteza vzhodno od vzhodne obvoznice, in sicer so to Vevče, Zadobrova, Zgornji in Spodnji Kašelj ter Podgrad, kjer je projektni pospešek tal ocenjen na približno 0,26.
Gre za območja s tršimi tlemi, kjer je vpliv potresnih valov manj izrazit.
Za manj potresno občutljiva območja veljajo še Podlipoglav, Besnica, deloma Rudnik in Janče, kjer se vrednosti pospeška tal gibljejo med 0,30 in 0,305.
