Na pobudo o uvedbi dnevnih, tedenskih in mesečnih kapic so na LPP odgovorili z utemeljitvijo, da je obstoječi sistem dovolj dober.
Na Mestno občino Ljubljana in Ljubljanski potniški promet je bila naslovljena pobuda, v kateri je pobudnik vprašal o možnosti uvedbe tako imenovanega 'fare cappinga' – sistema, pri katerem uporabnik pri plačevanju z isto kartico ali aplikacijo nikoli ne plača več, kot znaša cena dnevne, tedenske ali mesečne vozovnice.
Gre za sodoben pristop, ki je v zadnjih letih postal standard v številnih evropskih mestih.
Ker pobuda več mesecev ni prejela odgovora, je pobudnik vprašanje ponovil in ob tem izpostavil tudi novo vodstvo LPP:
ali lahko novi direktor javnosti predstavi, katere nadgradnje plačevanja voženj so sploh v načrtu?
»Ljubljana že danes zasleduje dostopen javni prevoz«
V odgovoru LPP poudarja, da se sistem kapic uveljavlja predvsem v večjih evropskih mestih z »obsežnimi in kompleksnimi sistemi javnega prevoza«.
Kot primer navajajo London, ki ima več tarifnih con in bistveno višje cene vozovnic. »Ljubljana pa že danes zasleduje cilj cenovno dostopnega javnega potniškega prometa z enostavnim in preglednim tarifnim sistemom,« pojasnjujejo v odgovoru.
Dodajajo, da je razmerje med ceno enkratne in terminske vozovnice razmeroma nizko, zato je odločitev za nakup mesečne ali druge terminske vozovnice za redne uporabnike »preprosta«.
Kapice kot nepotrebna poenostavitev?
Po mnenju LPP obstoječi sistem že zdaj ustrezno spodbuja redno uporabo javnega prevoza, zato spremembe niso potrebne.
»Glede na navedeno ocenjujemo, da obstoječi sistem ustrezno spodbuja redno uporabo javnega prevoza ter zagotavlja dostopnost in preglednost za potnike, zato v tem trenutku ne vidimo potrebe po njegovi spremembi,« so zapisali.
A odgovor se izogne bistvenemu delu vprašanja: katere tehnološke ali tarifne nadgradnje plačevanja voženj so sploh predvidene v prihodnje. Prav tako ni jasno, ali je bila pobuda o kapicah vsebinsko obravnavana ali zgolj zavrnjena na podlagi splošne ocene.
Občasni uporabniki – spregledani?
Fare capping je v številnih mestih uveden prav z namenom zaščite občasnih uporabnikov: prebivalcev, ki ne uporabljajo avtobusa vsak dan, obiskovalcev mesta, študentov z nerednim urnikom ali ljudi, ki del časa delajo od doma.
Ti danes pogosto plačajo več kot redni uporabniki z mesečno vozovnico, čeprav javni prevoz uporabljajo manj.
V odgovoru LPP ta skupina ni omenjena.
Vprašanje ostaja odprto
Čeprav je odgovor LPP formalen in vljuden, ne prinaša jasnega vpogleda v razvojne načrte podjetja na področju plačevanja voženj. Pobuda o sodobnejšem in uporabniku prijaznejšem sistemu je tako dobila predvsem pojasnilo, zakaj spremembe trenutno niso predvidene – ne pa odgovora, kam se sistem plačevanja v Ljubljani sploh razvija.
Vprašanje torej ostaja: ali Ljubljana res ne potrebuje sodobnejših rešitev ali pa jih preprosto še ni pripravljena uvesti?