Premog ob ljubljanski toplarni v Mostah stoji na prostem. Posledično se pepel premoga prenaša naokoli: se poseda na vrtove, vozila in perilo; zamaže fasade okoliških zgradb; ob močnejših piših vetra pa celo najde pot v notranjost okoliških domov.
Mestna občina Ljubljana se je že podala na pot do podnebne nevtralnosti, ključni izziv na tej poti pa je »razogličenje vseh obstoječih virov toplote za ogrevanje, predvsem na področju daljinskega ogrevanja in distribucije zemeljskega plina«, so pojasnili na mestni občini.
»Za doseganje cilja razogličenja bo v naslednjih letih ključno razogljičenje sistema daljinskega ogrevanja, ki danes temelji na premogu in zemeljskemu plinu, ter postopno nadomeščanje teh energentov z obnovljivimi alternativami, kot so biomasa, bioplin in vodik. Prepoznali smo tudi pomen energijske izrabe odpadkov, ki poleg energetske oskrbe učinkovito rešuje tudi izzive v zvezi s komunalnimi odpadki.«
Izpostavili so še, da so naložbe v tako imenovani zeleni prehod velik finančni zalogaj, investicije pa brez vrst dovoljenj in soglasij ni mogoče pričeti.
»Iz tega razloga je tudi izvajanje posamezne naložbe daljše.«
Na mestni občini so prepričani, da je sistem daljinskega ogrevanja »energetsko in okoljsko učinkovit sistem«, ki je prinesel »izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani«, »ne glede na to, da se je večinoma uporabljal premog«.
Ta je iz Indonezije, ker ima nižjo vsebnost pepela »in posledično bistveno manjši vpliv na okolje«. Domača premoga sta namreč manj kakovostna, z manjšimi kurilnimi vrednostmi ter visokim deležem pepela in žvepla.
»A dejstvo je, da je premog fosilno gorivo, katerega uporabo je potrebno do popolne ukinitve zmanjšati. Energetika Ljubljana s svojo trenutno največjo naložbo izvaja ravno to – s plinsko-parno enoto, ki bo nadomestila dva premogovna bloka (od skupno tre), se bo uporaba premoga zmanjšala za 70 odstotkov. Naložba je že v zaključni fazi.«
Starejše novice
