Preseliti se bo moralo okoli 50 mestnih uslužbencev.
Meseca avgusta naj bi prenovo dočakali prostori ob ljubljanski mestni hiši, ki jih je prej uporabljal Zgodovinski arhiv Ljubljana, piše Dnevnik. Po končani prenovi bo občina preselila okoli 50 uslužbencev iz več občinskih služb in odsekov iz palače Kresija v te prostore.
Prenova prostorov na Ciril-Metodovem trgu 21 in Mestnem trgu 27, kjer je do leta 2022 deloval Zgodovinski arhiv Ljubljana, naj bi bila končana do letošnjega avgusta. V službi za razvojne projekte in investicije Mestne občine Ljubljana ocenjujejo, da se bo selitev mestnih uslužbencev začela takoj po predaji objekta v upravljanje občini.
Občina za zdaj še ni razkrila načrtov za prostore v palači Kresija, ki se bodo po selitvi izpraznili. Ti prostori bodo za zdaj ostali prazni, saj je celotna Kresija prav tako predvidena za prenovo, ki je ocenjena na dobrih 21,1 milijona evrov.
Rok podaljšan, dela dražja
Prenovo nekdanjega arhiva izvaja družba Makro 5 gradnje, s katero je občina decembra 2022 sklenila pogodbo v vrednosti nekaj več kot 4,1 milijona evrov z DDV. Rok za dokončanje prenove je bil prvotno postavljen do konca januarja 2023, a so se dela podaljšala in podražila.
Pogodbena vrednost je zdaj višja za skoraj 1,2 milijona evrov z DDV. Zamudo in podražitev so pripisali odkupu dodatnih prostorov v stavbi na Ciril-Metodovem trgu 21, ki so bili prej v lasti Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ti prostori so bili vključeni v prenovo kot dodatna dela, kar je povzročilo dodatne stroške v časovnem in finančnem smislu projekta.
Iz zaključnega proračuna občine za leto 2023 je razvidno, da je občina za 119 kvadratnih metrov nepremičnin Zgodovinskemu arhivu Ljubljana plačala 520.200 evrov z davkom na promet z nepremičninami, še poroča Dnevnik.
Z letošnjim avgustom se gradbena dela v stavbah na Ciril-Metodovem trgu 21 in Mestnem trgu 27 še ne bodo v celoti končala. Občina je maja letos objavila novo javno naročilo za prenovo atrija omenjenih stavb, ki vključuje tudi prenovo pisarn podžupana Roka Žnidaršiča.
Slikovita zgodovina
Mestna hiša v Ljubljani je bila zgrajena v poznem 15. stoletju. Stavbenik je bil Peter Bezlaj.
Baročno podobo, kakršno ima sedaj, je dobila med letoma 1717 in 1719. Takrat jo je dozidal in uredil stavbenik Gregor Maček starejši.
Ob koncu 18. stoletja so mestni hiši najprej na levi dodali Čavljevo hišo, nato pa na desni strani še Galetovo hišo. S prezidavami v letu 1895 so vse tri hiše povezali v enotno poslopje in ga posodobili. Leta 1898 so zgradili novo sejno dvorano in jo odprli v času praznovanj ob 50. letnici vladanja cesarja Franca Jožefa (1848–1898).
