Pisali smo že, da so številni meščani ogorčeni nad golosekom na Rožniku.
Drevesa so za posek označili strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije, sekala pa se bi naj zgolj tista, ki so lahko nevarna za obiskovalce, in staro drevje, ki s svojo senco zavira rast mladega.
Toda predstavnikov okoljevarstvenih organizacij tovrstna pojasnila niso zadovoljila, zato so danes na novinarski konferenci pred Mestno hišo izrazili zaskrbljenost in nestrinjanje z obsegom posekanega drevja.
»V kratkem času bodo na omejenem območju Rožnika posekali kar 380 odraslih dreves! Nekatera drevesa je glede na razlage gozdarjev gotovo bilo treba posekati in temu ne nasprotujemo, a tako obsežno izsekavanje, ki mestoma meji na golosek, si je res težko predstavljati kot varnostno, sanitarno in pomladitveno sečnjo,« pravijo Mladi za podnebno pravičnost.
»Kot je slišati kritične glasove dela stroke, je del posekanih in za posek označenih dreves še zdravih, odločitve o pomladitveni in še posebej varnostni sečnji pa pretirane.
Tako pri odločitvah očitno niso bila upoštevana mnenja različnih strok. Vrednost gozda na Rožniku se ne izraža v lesu, primerne za prodajo, temveč v javnem zdravju in dobrem počutju prebivalcev, v kakovosti širšega bivalnega okolja, ohranjeni naravi, zavarovani pitni vodi in zadrževanih padavinah, v identiteti in privlačnosti mesta.«
Sprehajalci ugibajo, kaj se dogaja
Prva je na novinarski konferenci spregovorila Ivana Odič, Ljubljančanka in obiskovalka Rožnika. Dejala je, da je gozd na Rožniku prvi gozd, ki ga je videla v življenju, in ga, kot vsi Ljubljančani, redno uporablja za sprostitev, rekreacijo in odmik od mestnega življenja. Zato je normalno, da je ob pogledu na podrte hlode skrbi in da bi rada vedela, kaj se dogaja.
»Ob zadnjem obisku Rožnika sem slišala veliko ugibanja sprehajalcev, kaj se dogaja in da občina zopet gradi in prodaja,« je še dejala.
Povedna so bila tudi opozorila meteorologa Primoža Ribariča. Poudaril je namreč, da bi morala za omejitev globalne povprečne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo Slovenija podnebno nevtralnost doseči že do leta 2040.
Na srečo se podnebne krize po njegovih besedah veliko ljudi zaveda, a pri tem prepogosto pozabljamo na naš največji zaklad, gozd.
Gozdovi blažijo podnebne spremembe, saj znižujejo raven ogljikovega dioksida v ozračju, ob tem pa ozračje tudi hladijo v najbolj vročih obdobjih leta in čistijo onesnažen zrak.
Je v ozadju zaslužek?
Sanja Fidler iz skupine Protestival je izpostavila, da naj bi sečnjo odredili gozdarji, a je na mestu vprašanje, ali so se posvetovali tudi z drugimi strokami.
Predstavniki okoljevarstvenih organizacij se ob pomanjkanju transparentnega obvešlanja upravičeno sprašujejo, ali je v ozadju goloseka zaslužek od prodaje bukovega lesa, ki mu energetska kriza dviguje ceno.
»Ljudje, ki imajo radi Rožnik, ne želijo, da je vir zaslužka zaradi prodaje lesa,« je dejala.
Krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti iz Inštituta za politike prostora je dodala, da je res težko razumeti, da se v osrednjem mestnem parku izvajajo tako zelo veliki posegi, ne da bi bili obiskovalci parka in prebivalci mesta nanje dobro pripravljeni.
»Velik poseg v svoja priljubljena bivalna okolja, kar mestni gozd vsekakor je, ljudje vedno težko sprejmemo in mnogo bolj sprejemljivo je, če dobimo ljudje priložnost razumeti, kaj se bo dogajalo,« je dodala.
Tri zahteve mestni občini
Brina Jeretina iz Mladih za podnebno pravičnost je nazadnje povedala, da so na Mestno občina Ljubljana kot zastopnico prebivalk in prebivalcev gozda na Rožniku in ustanoviteljice Krajinskega parka Tivoli Rožnik Šišenski hrib ter Zavoda za gozdove Slovenije kot pripravljalca ukrepov naslovili tri zahteve.
1. Zahtevajo takojšnjo ustavitev sečnje ter odprtje interdisciplinarne razprave o tem, kako naj se z gozdom v parku upravlja v dolgoročno korist mestnega okolja in prebivalcev.
Vsi nadaljnji ukrepi naj bodo usklajeni s širšim krogom strokovnjakinj in strokovnjakov, tudi s področij podnebnih znanosti, ekologije, biologije in drugih sorodnih ved.
2. Izpostavljajo pravico Ljubljančank in Ljubljančanov, da vedo, kaj se dogaja z njihovim gozdom. Pristojni naj zato stopijo pred javnost in predstavijo razloge za takšne posege, načine, kako se bo razmere v gozdu obravnavalo v nadaljevanju, ter poskrbijo, da se skrhano zaupanje prebivalcev začne izboljševati.
3. »Mestni gozd je naš,« poudarjajo. Predstavlja bogat življenjski prostor ljudem, živalim, rastlinam, glivam in drugih prebivalcem ter nam nudi številne koristi, ki jih ni možno zagotoviti na noben drug način. Zato si želijo, da se z njim upravlja skrajno skrbno.
Pri prihodnjem upravljanju naj se zato v obzir vzame vsako odraslo drevo in pred kakršnimi koli posegi preučiti vse druge možnosti ohranjanja. Stara drevesa v mestu se mora prioritetno varovati. Na to nas nenazadnje opozarja tudi preteča podnebna kriza.