Pobudam Mladih za podnebno pravičnost, da naj se Plečnikov stadion spremeni v mestni park, se pridružuje tudi poslanec Jonas Žnidaršič. Idejo za to je že leta 2015 v magistrski nalogi razvila arhitektka Nika van Berkel.
Kot smo poročali, so okoljski aktivisti Mladi za podnebno pravičnost pred dobrim tednom dni po podnebnem protestu, ki je potekal v središču prestolnice, izvedli vdor na Plečnikov stadion za Bežigradom.
Njihova gesta je bila simbolična: sporočiti so želeli, da je čas, da se mesto začne namenjati ljudem in da se ohranjajo zelene površine, kulturna dediščina, ne pa prepušča kapitalu, da prevzema mesto Ljubljana.
Na stadionu so protestniki tudi zasadili dvajset dreves in državo pozvali k odkupu stadiona.
Gesta Mladih za podnebno pravičnost je v javnosti zopet sprožila debate o propadajočem Plečnikovem stadionu, ki je bil uvrščen celo med najbolj ogrožene primere evropske kulturne dediščine leta 2020.
Stadion je v lasti poslovneža Joca Pečečnika, ki želi na tem mestu zgraditi Bežigrajski športni park. Za projekt je vmes že pridobil gradbeno dovoljenje, vendar ga je leta 2021 izgubil, saj ministrstvo za okolje in prostor po negativnem mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine o projektu ni podprlo njegove vizije.
Stadion tako še naprej propada.
V zadnjih dneh se je izkazalo še, da vrtovi ob stadionu, ki jih je mestna občina kot svoj delež vložila v podjetje Bežigrajski športni park, sploh ne pripadajo občini, pač pa etažnim lastnikom Fondovih blokov v bližini.
Kulturni spomenik državnega pomena
Razpravi se je pridružil tudi poslanec Jonas Žnidaršič, ki je na vlado naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z odkupom Plečnikovega stadiona za Bežigradom.
V njej zapiše, da smo bili v zadnjih dneh priča več aktivnostim in dogodkom vezanih na Plečnikov stadion za Bežigradom v Ljubljani.
»Začelo se je s podnebnim »štrajkom« Mladih za podnebno pravičnost, kjer so mladi okoljski aktivisti po zaključku uradnega dela podnebnega štrajka (ki se je končal pred vrati bežigrajskega stadiona) nadaljevali (neuradni del) z odprtjem že prej odklenjenih vrat stadiona in zasaditvijo 20 dreves.
Mlade okoljske protestnice in protestnike (med njimi tudi mladoletne ter nekatere novinarje in fotografe) je nato sicer popisala policija, lastnik gospodarske družbe Bežigrajski športni park, g. Joc Pečečnik pa je nato napovedal, da bo mlade ljudi, ki so izvedli miroljuben protest z zasaditvijo dreves, ovadil.
V naslednjih dneh je odjeknila novica, da zemljišče ob stadionu, to so vrtovi ob tako imenovanih 'Fondovih blokih', ki jih je Mestna občina Ljubljana kot svoj vložek dala v gospodarsko družbo Bežigrajski športni park, ne pripadajo Mestni občini Ljubljana, ampak da so pravno formalni lastniki tega skupnega zemljišča etažni lastniki v Fondu. Zadnje spremembe kažejo potrebo po javni intervenciji s strani države in spremembo razvojnih prioritet družbe.
Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena je v svojem 10. členu razglasil Stadion za Bežigradom za kulturni spomenik državnega pomena, kot kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi, vrtno arhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami.
Glede na navedeno bi si želel, da na Plečnikov stadion ne gledamo preko leč komercialnega poslovno-trgovskega projekta, ampak da ga ohranimo kot kulturno dediščino,« zapiše poslanec.
V nadaljevanju zato predlaga, naj država prisluhne pobudam okoljskih aktivistov, odkupi Plečnikov stadion in ga preoblikuje v mestni park, ki bo dostopen javnosti.
Nova krajina sredi mesta
Ideja o tem ni nova. Že leta 2015 jo je v svoji magistrski nalogi načrtovala v Rotterdamu živeča slovenska arhitektka Nika van Berkel, s katero smo pogovor opravili tudi na Ljubljanainfo.
Nov mestni park bi v njeni viziji pomenil veliko nadgradnjo Ljubljane in njene identitete, saj bi z raznolikimi aktivnostmi privabljal prebivalce in turiste ter tvoril novo krajino sredi mesta.
Ob tem bi prenova upoštevala Plečnikovo dediščino in njegova načela snovanja odprtega prostora.
»S svojo magistrsko nalogo sem predvsem želela opozoriti na izjemen prostor, ki ga ponuja Plečnikov stadion. Zeleni park je že tam, le odpreti ga moramo javnosti,« je Nika van Berkel povedala za Ljubljanainfo.
Dobre prakse v tujini namreč že predstavljajo bolj nekonvencionalne načine reševanja podobnih prostorov, kot na primer Park Tempelhof v Berlinu ali High Line Park v New Yorku.
»V idealnem svetu bi stadion, kot javna odprta površina in spomenik državnega pomena prišel nazaj v last države, ki bi ga prenovila in odprla za meščane in meščanke,« je še dejala arhitektka.
