Obiskali smo jo v njenem razredu, kjer nas je nasmejano sprejela v osončeni učilnici lepe stare šole, ki bo naslednje leto praznovala že 170 let delovanja.
Učiteljica oziroma gospa Barbara, kot ji njeni učenci in učenke rečejo, je prava srečnica, saj je že od malih nog vedela, da je njen sanjski poklic učiteljica.
»Že kot majhna punčka sem imela doma table in razred plišastih igrač, potem sestro, ki sem jo poučevala.«
Poučuje že 24. leto, začela pa je v času, ko je bila absolventka.
»Slučajno sem rekla sosedi, ki je bila takrat zaposlena kot učiteljica na Osnovni šoli Ledina, da če bodo potrebovali koga za nadomeščanje, bi nadomeščala jaz, da bi dobila izkušnje. Od takrat sem tukaj, ostala sem na tej šoli.«
Barbara je sicer iz Domžal, na svoji osnovni šoli je opravila prakso, česar se spominja z nasmeškom, saj ni enostavno, ko tvoji učitelji postanejo tvoji kolegi.
»Spoštovanje, to mora biti. Ne moreš pričakovati, da te bodo učenci spoštovali in ti prisluhnili, če ti njim ne.
Danes imamo razrede učencev, ki so res paleta najrazličnejših karakterjev.
Moraš se znati z njimi povezati, biti empat. To je pomembna povezava za odnos z otroci in tudi za odnos z njihovimi starši,« razloži Barbara Kosirnik osnove, na katerih gradi dobre odnose s svojimi učenci in njihovimi starši.
»Tudi sama sem mama, imam dva sinova. Kadar se zgodi situacija, se vprašam: Barbara, kako bi si ti želela, da bi ti bilo kot staršu otroka ta dogodek predstavljen?
Izogibam se konfliktom, saj menim, da se da vsako stvar povedati na primeren način. Moje sodelovanje s starši je korektno, trudim se biti strokovna, prisluhnem njihovemu mnenju – najpomembneje je, da komunikacija poteka na primerni ravni.
Tako se lahko reši tudi kakšna težka zadeva, najpomembnejše pa je zagotovo zaupanje,« pa razloži svoje dobre odnose s starši učencev.
Otroci se radi obrnejo nanjo, kadar imajo težave.
»To mi veliko pomeni. Včasih se mi zdi, da sem prestroga, a nisem, sem le dosledna, kar je zelo pomembno.«
Poučuje četrti razred, razredno stopnjo. Ko sva se z učiteljico Barbaro pogovarjali, so njeni učenci imeli uro glasbe v drugi učilnici, a so majhne roke stalno trkale na vrata in iskale zvezke in nalivnike, učiteljica Barbara pa jim je prijazno in potrpežljivo pomagala.
Učiteljica se seveda mora držati učnega načrta.
»Imamo pravila, ki se jih držimo, da se ne motimo med poukom in podobno, kadar jemljemo novo snov. Potem, ko jo že obvladamo, pa se znamo tudi nasmejati in pošaliti.«
Nad nazivom je bila zelo presenečena.
»Pomeni mi zelo veliko. To je potrditev, da delaš dobro in da ti zaupajo tako učenci kot starši.
Kot nek obliž na rane, ki so vseeno nastale tekom teh 24 let, ko si želel pomagati, a vedno nisi bil uspešen.
Moja naloga je, da otroke učim po učnem načrtu, a učim jih tudi za življenje, da bodo znali preživeti v tem svetu.«
Anekdot in zgodbic ima ogromno, saj v razredu ne mine dan, da se kaj ne zgodi.
»Otroci so pravi mojstrovalci, smeh res mora biti! Večkrat pa srečam svoje bivše učence, na primer zadnjič je šla po pločniku gospa z vozičkom, ki je začela klicati moje ime.
Bila je moja bivša učenka. Tisti, v katere veliko vložiš, ti te vedno pozdravijo, ko te srečajo na cesti.«
Tudi na njeni šoli, Osnovni šoli Ledina, so ponosni, da je učiteljica Barbara postala naj učiteljica.
»Gospa Barbara Kosirnik si naziv naj učiteljica brez dvoma zasluži. Pri svojem delu združuje veselje do poučevanja, strokovnost, empatijo in sposobnost prilagajanja različnim potrebam učencev.
Je dosledna, odgovorna, strpna in pravična, kar učencem zagotavlja občutek sprejetosti in varnosti, po drugi strani pa je tudi izjemno srčna in sončna oseba.
Učence spodbuja tudi h kritičnemu mišljenju in k znanju za življenje.
S pozitivnim pristopom ustvarja podporno okolje, kjer učenci razvijajo samozavest, samokritičnost, motivacijo za učenje ter nenazadnje tudi zdrav življenjski slog.
To je priznanje njenemu trudu, predanosti in inovativnemu pristopu poučevanja. Barbari Kosirnik izrekamo iskrene čestitke!«