Cene nepremičnin v Ljubljani v prvih šestih mesecih letošnjega leta so strmo narasle, kažejo podatki Geodetske uprave RS (GURS).
Na Geodetski upravi Republike Slovenije so poudarili, da je slovenski nepremičninski trg v letošnjem prvem polletju povsem zaznamovala epidemija koronavirusa: »Spomladanska razglasitev epidemije in ukrepov za njeno zajezitev je za dva meseca praktično zaustavila normalno trgovanje z nepremičninami.«
Število nepremičninskih transakcij se je v prvi polovici leta občutno zmanjšalo. To je odprlo vprašanje, ali oziroma kako bo to vplivalo na cene nepremičnin, predvsem stanovanjskih.
"Izkazalo se je, da zaustavitev trgovanja ni vplivala na cene nepremičnin oziroma na trend njihove rasti. Po majskem preklicu ukrepov je namreč stanovanjski nepremičninski trg hitro ponovno oživel, tako da je obseg trgovanja kmalu dosegel raven pred razglasitvijo epidemije," so povzeli na slovenski geodetski upravi.
Cene rabljenih hiš v Ljubljani so v letošnjem prvem polletju glede na isto obdobje v lanskem letu v povprečju zrasle za 15 odstotkov
Kot je izračunal GURS, je povprečna cena prodanih rabljenih hiš v prestolnici v letošnjem prvem polletju znašala nekaj več kot 300 tisoč evrov.
Kljub občutnemu zmanjšanju števila kupoprodaj, epidemija tudi na cene hiš v glavnem mestu ni imela opaznega vpliva
Na GURS-u ocenjujejo, da se cene hiš v Ljubljani v primerjavi z drugim polletjem 2019 niso bistveno spremenile, medtem ko so v primerjavi s prvim polletjem 2019 zrasle kar za 5 do 10 odstotkov. Glede na raven cen hiš, Ljubljani še vedno sledi območje Obale brez Kopra. Ne glede na majhno število evidentiranih transakcij pa ocenjujejo, da so bile cene hiš v prvi polovici letošnjega leta na Obali v primerjavi z Ljubljano nižje za okoli 10 odstotkov.
Okolica Ljubljane, kjer je od prve polovice leta 2018, tako kot v Ljubljani prisoten konstanten trend rasti cen hiš, kljub zmanjšanem obsegu trgovanja ostaja tudi v prvi polovici letošnjega leta najbolj dejaven trg hiš v državi. Po oceni so bile cene hiš v prvi polovici letošnjega leta v povprečju za tretjino nižje kot v Ljubljani.
Polletno poročilo o trgu nepremičnin je dostopno na tej spletni povezavi.
Največ poslov je bilo sklenjenih s stanovanji
V prvi polovici leta 2020 je bilo v Sloveniji sklenjenih okoli 13.300 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine. Njihova skupna vrednost je okoli 900 milijonov evrov.
V primerjavi z drugim polletjem 2019 se je število kupoprodajnih poslov zmanjšalo za več kot četrtino.
Po deležu v prometu so prevladovala stanovanja, hiše in zazidljiva zemljišča.
Cene rabljenih stanovanj dosegle rekordno vrednost
V Sloveniji je v prvi polovici tega leta povprečna cena rabljenega stanovanja dosegla rekordno vrednost in prvič presegla mejo 1.900 evrov na kvadratni meter. V primerjavi z drugim polletjem 2019 se je povprečna cena zvišala za tri odstotke.
V prvi polovici leta 2020 je bilo za stanovanje v povprečju treba odšteti 1920 evrov na kvadratni meter.
Zazidljive parcele na Štajerskem skoraj desetkrat cenejše kot v Ljubljani
Za zemljišče za gradnjo stavb je bilo v prvem polletju 2020 v povprečju treba odšteti 62 evrov na kvadratni meter, v drugem polletju 2019 pa 56 evrov na kvadratni meter.
Cene zazidljivih zemljišč še vedno niso dosegle rekordnih iz leta 2008.
Kdaj bo najugodnejši trenutek za nakup stanovanja?
Po spomladanskem prvem valu epidemije si je stanovanjski nepremičninski trg hitro opomogel. Epidemija bistvenega vpliva na ponudbo in povpraševanje ni imela, pa tudi cene nepremičnin rastejo še naprej.
Ključno vprašanje pa je, kako bo na nepremičninski trg vplival trenutni, drugi val epidemije. Na Geodetski upravi Republike Slovenije so napovedali, da bo to odvisno predvsem od trajanja drugega vala in nadaljnjega razvoja pandemije, seveda pa tudi od ukrepov za zagotavljanje kupne moči in kreditne sposobnosti prebivalstva.
»Čim dlje bo epidemija trajala, tem večja je verjetnost, da bo začela negativno in dolgoročneje vplivati na plačilno sposobno povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. V tem primeru bi se začel čas prodaje, predvsem novih stanovanj, podaljševati, upad števila stanovanjskih kupoprodaj pa bi bil vse dolgoročnejši.
To bi vplivalo tudi na ponudbo stanovanjskih nepremičnin. Zaradi novogradenj, ki glede na trenutno gradbeno ekspanzijo prihajajo na trg v vse večjem številu, in morebitne nezmožnosti njihove prodaje, bi začelo prihajati do presežne ponudbe novih stanovanj, do zaustavljanja stanovanjskih projektov v teku in stečajev investitorjev,« so razložili na geodetski upravi.
So pa opomnili, da tudi v primeru globlje krize nepremičninskega trga hitrega padca cen stanovanj ni pričakovati: »Praviloma traja nekaj let, da se ponudba prilagodi in se začno cene spuščati, in še nekaj let, da dosežejo dno.«
