Po volitvah se danes začenja zares. Novi sklic državnega zbora čaka prva večja odločitev.
V Ljubljani se danes prvič sestaja novi sklic državnega zbora. Poslance, ki so na ustanovni seji prvič sedli v parlamentarne klopi, poleg potrditve mandatov že prvi dan čaka politično najzanimivejši del - izvolitev novega predsednika državnega zbora.
Ustanovno sejo bo po poslovniku najprej vodil najstarejši poslanec Franc Križan iz vrst Demokratov. Po uvodnem nagovoru dosedanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič in potrditvi dnevnega reda bodo poslanci najprej oblikovali mandatno-volilno komisijo.
Ta bo pregledala poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe. Možnost za to bi lahko izkoristila tudi SDS, ki je po volitvah že vložila več ugovorov na izid volitev.
Ko bo komisija zaključila delo, bo državni zbor nadaljeval plenarno sejo, na kateri bo odločal o potrditvi poslanskih mandatov. Novi sklic je konstituiran, ko je potrjena vsaj polovica mandatov.
A prvi pravi politični test prihaja z izvolitvijo predsednika državnega zbora. Kandidata lahko predlaga najmanj deset poslancev, koliko imen bo na koncu v igri, pa tik pred sejo še ni jasno.
Po oceni Urške Klakočar Zupančič je državni zbor v preteklem mandatu deloval učinkovito. Spomnila je, da se je Slovenija soočala z dvema velikima kriznima dogodkoma, z največjo naravno ujmo v zgodovini in energetsko krizo.
»Tudi zaradi učinkovitega delovanja parlamenta smo uspeli obe krizi prebroditi bolje kot velika večina drugih evropskih držav,« je ocenila.
Prepričana je, da je bilo v preteklem mandatu sprejetih kar nekaj kakovostnih odločitev, ob čemer je med pomembnejšimi dosežki izpostavila spremembe na področju zdravstva.
»Po desetletjih počasnega hiranja in razgradnje javnega zdravstva smo s spremembami zakonodaje vsaj deloma uspeli obrniti trend in poskrbeli za boljši položaj nekaterih ranljivih skupin naše skupnosti,« je izpostavila. »Seveda smo delali tudi napake, vsakdo jih, vprašanje je le, v kolikšni meri smo jih sposobni prepoznati in priznati vsaj sebi, če že ne drugim,« je dodala.
Njeno osrednje sporočilo
Po njeni oceni bo prihodnji mandat glede na mednarodno dogajanje poln zahtevnih izzivov, saj samodržci, ki so se uspeli dokopati do oblasti v kar nekaj pomembnih državah, sistematično rušijo ne le mednarodno pravo, temveč tudi vse vrednote, na katerih temelji demokracija tako imenovanega zahodnega tipa.
»Pred Slovenijo kot članico Evropske unije je torej zahteven izziv, kako ohraniti demokratične vrednote, spodbujati solidarnost in medsebojno spoštovanje ter, kot nam veleva ustava, izvajati aktivno mirovno zunanjo politiko,« je opozorila.
V nagovoru se je dotaknila tudi v vprašanja integritete. Kot ocenjuje, je v politiki včasih premalo integritete, »nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom,« je sklenila.
Novoizvoljenim poslancem je zaželela uspešno delo in jim zaželela, da bodo pri sprejemanju odločitev glasovali po svoji vesti in s trdnim namenom, da delujejo v dobro ljudi.
»Nenazadnje bomo prej ali slej prav državljanke in državljani ocenjevali, kako uspešno je bilo vaše delo,« je sklenila Klakočar Zupančič, ki iz DZ odhaja, saj ni dobila poslanskega mandata.
V političnem zakulisju se tako pričakuje intenzivno preštevanje glasov in iskanje zadostne večine. Pogovori so po navedbah Slovenske tiskovne agencije potekali tako med strankami aktualne koalicije kot tudi na drugi strani političnega prostora.
V zadnjih dneh se je v javnosti največ omenjalo možnost kandidature Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, pojavljala pa so se tudi ugibanja o predsedniku stranke Resni.ca Zoranu Stevanoviću in poslancu Demokratov Francu Križanu. A Demokrati se kandidatu za predsednika državnega zbora odpovedujejo, je v četrtek zvečer za Televizijo Slovenija zatrdil Anže Logar.
Glasovanje bo tajno, za izvolitev pa bo kandidat potreboval najmanj 46 glasov. Prav zato velja, da to glasovanje pogosto že nakaže obrise nove možne koalicije.
