Japonske češnje v polnem razcvetu pred Biotehniško fakulteto v Ljubljani (foto: Bobo).
Ljubljanainfo
Sob, 18.5.2024 20:00
Nejc Praznik je ljubljanski arborist, ki od leta 2015 skrbi za drevesa v prestolnici. Katero je njegovo najljubše drevo, katerih je v Ljubljani največ?

Vsako drevo je zapisano v digitalnem mestnem katastru dreves in vsakega mora Nejc Praznik obiskati enkrat v 18 mesecih, da ugotovi njegovo zdravstveno stanje.

Arboristovo najljubše drevo

Tako dobro pozna vsa ljubljanska drevesa, ki rastejo na javnih površinah. Pa ima kakšnega najljubšega, h kateremu se še posebej rad vrača?

Nejc Praznik, mestni arborist (foto: Janez Zalaznik).

»Spoštujem najstarejše evidentirano drevo v Ljubljani, to je stara lipa na Borštnikovem trgu, ki bo letos 'praznovala' 400 let,« nam je povedal.  

Dodal je, da občuduje pa tudi platano na križišču Streliške in Strossmayerjeve, ki je največji ljubljanski organizem.

Stara lipa na Borštnikovem trgu je najstarejše evidentirano ljubljansko drevo (vir: MOL).

Katerih dreves je največ?

Trenutno v mestnem okolju najboljše rastejo nekatere slovenske avtohtone vrste (ostrolistni javor, lipa, gaber …), od tujerodnih vrst pa predvsem platana

Se pa vsako leto pojavljajo nove bolezni in škodljivci, kar lahko pripišemo podnebnim spremembam, je realen Nejc Praznik.

»Med izzive za prihodnost tako lahko uvrstim iskanje novih ’univerzalnih’ drevesih vrst oziroma njihovih kultivarjev, ki bodo uspešno kljubovali vsem težavam, ki jih prinaša rast v mestnem okolju,« pojasnjuje.

Katera drevesa rastejo v Ljubljani, katerih je največ (vir: MOL)?
Platana na križišču Streliške in Strossmayerjeve, ki je največji ljubljanski organizem (vir: Posnetek zaslona).

Pa bolna drevesa, kako jim pomagajo, jih zdravijo?

»Dreves načeloma ne zdravimo, saj je uporaba fitofarmacevtskih sredstev na javnih površinah prepovedana.«

Lahko pa drevesom pomagajo, da se proti težavam borijo sama, pravi Praznik, in sicer tako, da jim izboljšajo rastne razmere, jim podprejo najšibkejše dele, povežejo in stabilizirajo krošnje.

Presaditev dreves na Linhartovi cesti (foto: Bobo).

Zelena prestolnica

»Zabeleženo imamo vsako drevo na javnih površinah v lasti Mestne občine Ljubljana. Trenutno imamo v katastru na javnih površinah 39.970 dreves,« je še povedal Praznik.

Ljubljana je bila leta 2021 izbrana za najboljšo zeleno prestolnico Evrope med dvajsetimi zelenimi prestolnicami. Kar 75 odstotkov površine je zelene (gozdovi, polja, travniki, parki, vodne površine), od tega se gozd razprostira na okoli 40 odstotkov površine Mestne občine Ljubljana.

V Ljubljani je kar 560 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca oziroma 542 kvadratnih metrov javnih zelenih površin na prebivalca. Kar 20 odstotkov celotne površine mesta ima status zavarovane ali varovane narave. 

MOL se ponaša tudi z več kot 30-kilometrskim »zelenim obročem« okoli Ljubljane – POT in s štirimi krajinskimi parki.

Odstranjujejo le invazivna drevesa in tista, ki odmirajo

Na javnih površinah in zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana spremljajo stanje dreves in si jih prizadevajo ohraniti, če le okoliščine to dopuščajo, še poudarja Praznik.

 »Odstranjujemo samo drevesa v fazi odmiranja ali invazivne vrste dreves, ki povzročajo škodo. Če je zasajena vrsta dreves, ki na območju ne uspeva dobro, jih nadomestimo s primernejšo vrsto.«

Ko se pojavi potreba po odstranitvi drevesa z nekega območja, skladno s strokovnimi smernicami skrbno proučijo vse možnosti, ki bi prispevale k ohranitvi drevesa

V določenih primerih pa žal to ni mogoče, če ni primernih pogojev za rast drevesa, npr. premalo prostora (podzemnega ali nadzemnega), prisotnost določenih podzemnih komunalnih vodov v bližini ali na samem mestu, spremenjen prometni režim, preureditev površine ... 

»V takšnih primerih poskušamo drevo presaditi, če pa to ni možno, ga s tehtnim razlogom odstranimo in poskušamo nadomestiti z novim ali celo več drevesi.«

Starejše novice