UKC Ljubljana odgovarja na včerajšnje pismo Srebrne niti in v septembru obljubljajo novo opazovalnico na urgenci.
Po včerajšnjem javnem pismu društva Srebrna nit, ki je opozorilo na »katastrofalne razmere« na urgenci, so se v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana odzvali z izjavo.
Poudarjajo, da se na internistični prvi pomoči vsak dan soočajo z okoli 500 pacienti, kar pomeni 170 tisoč obravnav na leto, ter da kljub kadrovskim in prostorskim omejitvam ne zavračajo bolnikov, kot to počnejo nekateri drugi izvajalci.
Kot pojasnjuje Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči, se letos septembra obeta delna razbremenitev: na internistični prvi pomoči bo odprta nova opazovalnica, ki bo zmanjšala gnečo na hodnikih in pospešila obravnave.
»Urgentni oddelki so premajhen obliž za vse luknje v zdravstvenem sistemu, vendar delo s stisnjenimi zobmi opravljamo 24 ur na dan, vse dni v letu. Vprašanje je, kako dolgo bomo zdržali,« opozarja Možina.
Ogromne obremenitve urgentnega bloka
Centralni urgentni blok Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana letno obravnava okoli 170.000 pacientov in je razdeljen na več enot: splošno nujno medicinsko pomoč, internistično prvo pomoč, urgentni kirurški blok ter oddelek za urgentno anesteziološko dejavnost.
Vsak bolnik je ob prihodu triažiran glede na stopnjo nujnosti, kar pomeni, da kritično ogroženi bolniki dobijo prednost.
Dve tretjini pacientov na internistični prvi pomoči je starejših od 70 let.
Težave zaradi počasnega odtoka bolnikov
Največji problem nastaja pri sprejemih na bolnišnične oddelke – bolniki na internistični prvi pomoči v povprečju čakajo 18 ur, saj so oddelki zaradi pomanjkanja kadra in prostorskih omejitev preobremenjeni.
Tako se upočasni obravnava novih pacientov, najtežje pa je ob ponedeljkih, torkih in petkih, ko prihaja do najhujših zastojev.
Vzroki za preobremenjenost
K preobremenitvam prispevajo predvsem:
- preusmerjanje nenujnih bolnikov na urgence zaradi težav v primarnem zdravstvu,
- staranje prebivalstva in porast bolnikov z več kroničnimi boleznimi,
- dolge čakalne dobe za specialistične preglede,
- pomanjkanje negovalnega in medicinskega kadra v bolnišnicah ter domovih za starejše.
Možina ob tem opozarja, da urgentni oddelek ne more neomejeno širiti kapacitet:
»Rešitve ne vidim v enostavnih spremembah organizacije urgentne medicine, temveč v celovitih spremembah zdravstvenega sistema, od primarne ravni do bolnišnic.«
Pričakovanje izboljšanja
Kljub težkim razmeram na urgenci zagotavljajo, da nobenega pacienta ne zavrnejo.
Septembra se z odprtjem nove opazovalnice pričakuje nekoliko lažje delo, a sistemske težave ostajajo.
»Mladi zdravniki se za urgentno medicino skoraj več ne odločajo, ker je delo naporno, odgovornost velika, pogoji pa težki. Kljub temu se trudimo, da je pomoč dostopna vsakomur, ki jo potrebuje,« dodaja Možina.
