Stadion Bežigrad, delo Jožeta Plečnika, velja za eno večjih ljubljanskih sramot (foto: Bobo).
Ljubljanainfo
Tor, 17.9.2024 14:00
Neurje je odkrilo bežigrajski stadion, a škoda ni prevelika, je povedal ljubljanski župan Zoran Janković in razkril nova dogovarjanja za propadajoči stadion.

Ne le Bežigrajčani, ampak vsi Ljubljančani z žalostjo gledajo propadajoči stadion za Bežigradom, ki je delo najbolj znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Tam bi lahko igrali nogomet, lahko bi imeli koncerte in dogodke, je slišati od občanov. Dogovarjanja glede obnove trajajo že od leta 2008, napredka pa nikakor ni na vidiku.

A župan nas je presenetil, saj je povedal, da je po devetih  mesecih vendarle stekel pogovor med ministrstvom za kulturo, ministrico Asto Vrečko in Mestno občino Ljubljana glede obnove bežigrajskega stadiona.

»Bila sva na sestanku glede Plečnikovega stadiona. Obstaja varianta, ki jo proučujemo. Joc Pečenik, kot največji družbenik družbe BŠP ima le dve varianti: ali dobi gradbeno dovoljenje na projekt, ki je bil izdan in narejena ali pa stadion proda državi,« je povedal župan. Ljubljane Zoran Jankovič.

Dogovorili so se, da Joc Pečečnik do konca avgusta zavzame eno stališče, torej ali stadion obnovi ali proda. 

Če bi ga prodal, bi bila Mestna občina Ljubljana partnerka z državo, predvsem pri upravljanju. Tam bi bili poleg športnih dogodkov tudi kulturni dogodki, je še pojasnil Janković.

»Tam bi bil na primer koncert Siddharte, ali pa zdaj mogoče Joker Out,« se je nasmehnil župan Janković.  

Dodal je, da bi bila tam tudi razstava o Plečnikovih delih, pa morda še kakšni spremljevalni dogodki.

»Trenutno smo v fazi dogovarjanj. Najprej bosta sekretar za ministrstvu za kulturo in podžupan MOL Rok Žnidaršič preverila, kaj je tisto, kar Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  dovoljuje pri obnovi tega stadiona, za kaj je sploh uporaben,« je še pojasnil Janković.

Dolga brada dogovarjanj, stadion pa pospešeno razpada

4. decembra leta 2008  je občina objavila razpis mednarodnega natečaja za urbanistično in arhitekturno zasnovo prenove Plečnikovega stadiona. 

V obdobju med junijem 2010 in avgustom 2011 so bile za pridobitev gradbenih dovoljenj izdelane arhitekturne podlage in pridobljeni projektni pogoji za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt ter ostala potrebna soglasja.

Tako bi izgledal obnovljen stadion za Bežigradom (vir: MOL).

Aprila leta  2013 je Agencija RS za okolje (ARSO)  vlogo investitorja, družbe Bežigrajski športni park (BŠP), zavrnila. Investitor naj vloge ne bi ustrezno dopolnil, prav tako mu po mnenju ARSA ni uspelo dokazati, da škodljivih posledic na okolje pri realizaciji projekta ne bo.

»Postopek pridobivanja soglasja je trajal 29 mesecev, investitor pa je vlogo v tem času dopolnil desetkrat. 

V BŠP so obljubili, da bi bilo v primeru izdaje soglasja celotno območje ves čas gradnje obdano s protihrupno ograjo v minimalni višini 4,5 metra, z minimalno izolativnostjo ograje 25 dBA; da bi gradili le do deset ur na dan med delavniki; da prve faze gradnje ne bi izvajali pozimi, zato da ne bi vplivali na kakovost zraka; da bi kanalizacijski zbiralnik vzdolž Koroške ceste izvedli z drago metodo podzemnih izkopov z uvlačenjem cevi, brez odprtega izkopa, da na območju gradnje ne bo prašenja; in da bi zamenjali tudi okna in balkonska vrata na stanovanjih na Koroški ulici, ki mejijo na stadion,« so takrat zapisali na MOL.

Januarja leta 2014 so na stadionu sanirali poškodovane strehe stebriščne lope ob Dunajski cesti. Nato pa na občini pojasnijo, da o nadaljnjem razvoju dogodkov ne morejo govoriti, saj je odvisen od odločitev lastnikov na skupščini BŠP.  

Leta 2016 je MOL podal predlog za podaljšanje družbene pogodbe sklenjene z Bežigrajskim športnim parkom (BŠP) za dve leti z željo, da se bodo dela v tem času tudi začela.

»Plečnikov stadion za Bežigradom bi bil že prenovljen, če ne bi bilo pritožb nekaterih okoliških stanovalcev, s katerimi smo se velikokrat sestali in jih pozval h konstruktivnosti. Agencija za okolje (ARSO) je, za ilustracijo, potrebovala kar štiri leta in pol, da je rešila vse pritožbe,« so pojasnili na občini, kaj se je dogajalo.

Gre za Fondove bloke, s stanovalci katerih  so se zadeve zavlekle v leto 2018, ko je družba BŠP d.o.o. pridobivala potrebna soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka.​

Vzporedno sta takrat pri Okrajnim sodiščem v Ljubljani potekala dva nepravdna postopka določitve pripadajočega zemljišča k objektom na Koroški ulici v Ljubljani (Fondovi bloki) po določilih ZVEtL. 

Kot skupno pripadajoče zemljišče k stavbam na Koroški ulici se med drugim zahteva tudi parcela na severni strani Stadiona, na kateri je s projektom predvidena izgradnja podzemnih parkirišč in treh poslovnih vil s parkom.

Lansko leto na stadionu Bežigrad, ko je potekla protest za podnebno pravičnost (foto: Bobo).

Zadnje dogajanje je bilo leta 2022, ko je marca na Upravnem sodišču potekala glavna obravnava v upravnem sporu, ki ga je BŠP sprožil zoper Ministrstvo za okolje in prostor zaradi zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja. 

Junija  je Upravno sodišče je pritožbi BŠP ugodilo in Ministrstvu za okolje in prostor naložilo ponovno odločanje o gradbenem dovoljenju. 

Danes projekt vodi podjetje Bežigrajski športni park športni marketing d.o.o., v katerem MOL nastopa kot eden izmed treh družbenikov (poleg OKS in GSA, poslovno svetovanje d.o.o.).

Komentarji (1)

Maks (ni preverjeno)

Fabjanovi bloki....rimsko naselje sredi Ljubljane

Starejše novice