P. F.
V Ljubljani zaznavajo veliko pomanjkanje študentske delovne sile, predvsem v lokalih, restavracijah in trgovinah. Novo odprta restavracija ne najde natakarjev, da bi lahko nemoteno opravljala svoje delo.
»Nemogoče je dobiti mlade, ki so pripravljeni delati«
Tudi bolj utečenim trgovinam in lokalom sivijo lasje zaradi pomanjkanja kadra. Podjetniki za nastali manko krivijo študente in njihovo nezainteresiranost za delo. Preverili smo še drugo stran zgodbe.
»Nemogoče je dobiti mlade, ki so pripravljeni delati. Plačujemo oglase, iščemo po študentskih servisih, vendar še tisti, ki se za delo javijo, na koncu niti ne pridejo na razgovor,« je za Ljubljanainfo povedal lastnik gostinskega obrata, ki želi ostani neimenovan: »Študentje enostavno nočejo delati. Sistem jim omogoča dovolj denarja, da jim ni treba, in to je velik problem.«
Z enako težavo se sooča restavracija, ki se je nedavno odprla v prestolnici. Trije redno zaposleni delajo tudi po 15 ur na dan, saj jim ne uspe dobiti niti študentske pomoči.
Za nastalo situacijo ponovno krivijo državo, ki »daje ljudem preveč denarja in jim zato ni treba delati«.
Prenizko plačilo?
Študentka, ki je včasih delala kot natakarica, zdaj pa dela v trgovini v centru mesta, je za Ljubljanainfo povedala, da se študentje počutijo podplačani za tako naporno delo, kot je strežba.
»Raje delamo v mirnejših prostorih, kot je trgovina, kjer je v poleti vročini na voljo klima, ali pa si poiščemo delo, kjer je plačilo boljše,« je dejala.
Toda tudi trgovsko delo ni ravno priljubljeno med mladimi. »Pri nas v prodaji oziroma pri delu s strankami nikoli ni bilo toliko težav, kot jih imamo zadnje pol leta,« je za Ljubljanainfo pojasnila poslovodja ene izmed trgovin v centru mesta.
Za njihovo trgovino je ocenila, da plačilo ni konkurenčno, saj študentje dobijo minimalno postavko, vendar pa se k plačilu prištevajo bonusi, ki v osnovno postavko niso zajeti.
Je kriva država?
Tudi ona krivca za težave s študenti in zaposlitvijo vidi v državi: »V zadnjih petih letih se je minimalna plača dvignila za 350 evrov bruto, zvišali so tudi pokojnine. Država s tem posega v zasebno sektor. Ideja, da zaščitimo najšibkejše, je dobra, ampak posledično dobimo ogromno ljudi, ki delajo za minimalno plačo, saj gospodarstvo tem zahtevam ne more slediti. Enako velja za študentske plače.«
Druga težava, ki jo prepoznava pri delu s študenti, pa je nov način študija, ki mladim ne dopušča več delati tako, kot so to počeli študenti prejšnjih generacij:
»Sama sem v to podjetje prišla kot študentka in brez težav sem lahko delala tako, da je bilo moje študentsko delo skladno z elementi delovnega razmerja. Zaradi razpršenosti urnika in vaj z obvezno prisotnostjo, ki jih imajo na faksu sedaj, pa je zelo težko uskladiti njihov urnik z našim.«
Ali študentje nimajo delovnih navad?
Nenazadnje pa se strinja tudi stališči prej omenjenih gostinskih obratov, in sicer pravi, da imajo nove generacije študentov drugačne delovne navade:
»Težko jim je za seboj pospraviti, zelo jih je treba usmerjati. Nobene samostojnosti ali samoiniciativnosti, hitro so zadovoljni. Vidijo le sami sebe, ne čutijo odgovornosti ali solidarnosti do kolektivna. So nesamostojni in nepripravljeni za življenje.«
Kaj se skriva v ozadju?
S temi pogledi pa se ne strinjajo študentje in študentski servis.
»Če kot študent nikjer ne delaš, te vrstniki kar čudno pogledajo. Vsi opravljamo študentsko delo, vsaj po nekaj ur na teden in tako redko se pogovarjam s kom, ki bi mi rekel, da ne opravlja študentskega dela, da sem prav presenečen, kadar se to zgodi,« je za Ljubljanainfo povedal študent, ki študira v Ljubljani.
Trenutno ponudba presega povpraševanje. Na e-Študentskem servisu imajo na razpolago več kot 5100 del. »Generacije študentov so veliko manjše, in sicer jih je danes za eno tretjino manj kot pred desetimi leti,« je za Ljubljanainfo povedala Carmen Zajc, vodja posredovanja dela na e-Študentskem servisu.
Poleg tega je država poskrbela za urejeno šolsko in zakonošolsko zakonodajo, s tem pa tudi ni več fiktivnih študentov, kar je bil še pred nekaj leti velik problem.
Fiktivni študent je bila tista oseba, ki se je vpisala na določeno šolo, da bi pridobila študentski status za namen dela in ne študija.
Mladi iščejo dela, povezana z njihovo smerjo študija
»Ta vrzel se odraža pri iskanju kandidatov za nekatera dela, predvsem ko pride do strežbe in prodaje. Opažamo namreč, da mladi vedno bolj iščejo strokovna dela in dela, povezana z njihovo smerjo šolanja. Gre torej za dela, pri katerih pridobijo pomembne kompetence in delovne izkušnje,« je razložila Zajc.
Upad ur dela v strežbi zaznava tudi sama, saj po njenih podatkih delo v gostinstvu predstavlja samo še od sedem do osem odstotkov vsega opravljenega študentskega dela.
Zaradi trenutne gospodarske rasti in velikega povpraševanja delodajalcev po kadrih imajo namreč študentje več izbire.
Praviloma se odločajo za bolj strokovna ali bolje plačana dela, dela pri uglednih delodajalcih ali dela, ki po študiju vodijo v redno zaposlitev.
Gostinstvo med najmanj zaželenimi deli
Kot najmanj zaželene oblike dela je izpostavila tista dela, ki so plačana po minimalni urni postavki (ta trenutno znaša 6,17 evrov z davkom) in pa delo v gostinstvu.
»Razlog za to je ponudba, ki presega povpraševanje, in študenti lahko izbirajo bolje plačana dela in dela v smeri študija, ki po študiju vodijo v redno zaposlitev,« je dejal
Meni pa, da je študentsko delo za dijake in študente odlična priložnost, da spoznajo delovanje trga dela ter se naučijo, kako delo poiskati in nato prepričati potencialnega delodajalca, da so najboljši kandidati za delovno mesto.
»Kar 64 odstotkov študentov se redno zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo,« je za zaključek povedala Zajc.
Starejše novice
