A kljub celostni prenovi v oči bode odsotnost dreves, ki bi po mnenju mnogih morali biti sestavni del sodobnega urbanega prostora.
Na križišču s Šmartinsko cesto je sicer nakazan drevored, vendar ob cesti ni bilo posajeno nobeno drevo. To je zmotilo nekatere prebivalce in okoljske pobude, saj drevesa niso zgolj estetski element – nudijo senco, blažijo vročinske valove in prispevajo k višanju kakovosti bivanja v urbanih središčih, ki jih podnebne spremembe vse bolj ogrožajo.
Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da je bil projekt med izvajanjem nekoliko prilagojen, a že prvotni načrti niso predvideli celovite zasaditve.
Drevesa so bila zgolj okvirno prikazana kot del širše ureditve soseske.
»Zavedamo se pomena ustrezne krajinske ureditve in to pri projektih praviloma tudi upoštevamo,« so zapisali.
V primeru Flajšmanove ulice pa zasaditev dreves ni bila mogoča zaradi omejitev na terenu in same zasnove ureditve.
Komentarji (1)
Če ta slika prikazuje stanje po prenovi, bi lahko posadili vsaj eno drevo pred avtobusno in 1 drevo za avtobusno postajo med pločnikom in cesto tam kjer je zdaj 1 meter širok pas trave.
Starejše novice
