Prevaranti preko spleta prežijo na kupce! V dveh mesecih zaznali več kot deset lažnih spletnih trgovin

| v Lokalno

Kot opozarjajo Varni na internetu, goljufi neprestano iščejo nove pristope za uspešne prevare. Eden izmed takih so tudi lažne spletne trgovine, ki jim v ime dopišejo 'slovenija' ali 'ljubljana'.

Na tak način ustvarjajo vtis, da gre za slovenskega distributerja za znano znamko in zato zaupanja vrednega trgovca.

»Slovenija v imenu ni zagotovilo za varen nakup,« poudarjajo. 

Dodajajo, da moramo pred nakupom v spletni trgovini, še posebej, če smo jo našli čisto po naključju, ali nas je nanjo preusmeril oglas, vedno preveriti znake, ki bi lahko kazali, da gre za prevaro. 

Povečano število lažnih spletnih trgovin, ki ponujajo obutev

V samo dveh mesecih so zabeležili že enajst različnih lažnih trgovin. 

Prevarani potrošniki poročajo, da so na teh straneh obutev naročili in jo tudi plačali, a ta nikoli ni prispela na njihov dom, ali pa so prejeli ponaredek.

Pred časom so prejeli več prijav lažne trgovine salomonslovenija.com, zato so goljufi stran preselili na novo domeno – salomoslovenija.com (v imenu so odstranili n) in nadaljevali s prevaro pod podobnim spletnim naslovom trgovine.

Kateri so sumljivi znaki v spletni trgovini?

Na spletni strani Varni na internetu med sumljivimi znaki izpostavljajo neverjetno nizke cene in velike obljube (čisto vsi artikli so na zalogi, dobavljivi takoj, z brezplačno dostavo …). Prav tako je dobro, da smo pozorni na podatke o trgovcu.

Če nikjer ne piše, kdo stoji za spletno trgovino in ni kontaktnih trgovcev, je to vsekakor zelo sumljiv znak. 

Kakšen e-mail naslov uporablja trgovec? Spletni goljufi za komunikacijo uporabijo brezplačni poštni predal (gmail.com, hotmail.com itd.), kar je še en znak, ki lahko kaže na prevaro.

»Preverite domeno,« svetujejo. Na strani http://whois.domaintools.com/ lahko preverite, kje in kdaj je bila domena registrirana in kateri kontaktni podatki so navedeni. Če se na primer spletna trgovina se hvali z dolgo tradicijo, domena pa je registrirana kakšen mesec nazaj, lahko sklepamo, da gre za prevaro. 

»Če boste plačali s kreditno kartico, vedno preverite, da se v naslovni vrstici izpiše HTTPS, kar dokazuje, da gre za varno povezavo,« še izpostavljajo. To pomeni, da je prenos podatkov o kreditni kartici šifriran ter tako skrit pred očmi morebitnih vsiljivcev v omrežju.

Kaj storiti, če postanete žrtev spletne prevare?

SI-CERT je nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost. Ob zaznanem varnostnem incidentu lahko pošljete prijavo z elektronskim sporočilom na naslov [email protected] in nudili vam bodo pomoč pri preiskavi incidenta.

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura