Iz Mestne občine Ljubljana so sporočili, da bodo letos izvedli še več sanitarnih in pomladitvenih sečenj.
Po poročanju STA bo februarja izvedena sečnja v gozdu na južnem pobočju šmarnogorske Grmade nad Policijsko akademijo v Tacnu.
Zavod za gozdove je za posek označil skoraj 300 dreves, skupaj 481 kubičnih metrov lesa. Kot so povedali za STA, je sečnja potrebna zaradi pomladitve oz. obnove gozda.
Zapisali so še, da bosta morala biti po navodilih ljubljanske območne enote zavoda za gozdove sečnja in spravilo lesa opravljena tako, da bo gozd poškodovan v čim manjši meri. Še posebej bo treba paziti na gozdna tla, mladje in preostalo drevje v gozdu. Po poseku bo treba urediti sečišče ter v prvotno stanje spraviti gozdne poti in prometnice.
Obiskovalcem gozda svetujejo, naj se v času sečnje zaradi lastne varnosti izognejo delovišču ter naj upoštevajo opozorila in navodila Zavoda za gozdove Slovenije, lastnika gozda Mestne občine Ljubljana in izvajalcev del.
Če se bodo kljub temu podali na območje sečnje, naj ne nosijo slušalk, ki bi preprečile zaznavo dogajanja na delovišču. Lastnikom psov svetujejo, naj imajo pse na vrvici.
Sečenj bo več
Na spletni strani Mestne občine Ljubljana pa smo danes zasledili še obvestilo o preostalih sečnjah na območju mestne občine v bližnji prihodnosti.
Kot so sporočili, jih bodo izvajali na podlagi odločb Zavoda za gozdove Slovenije, gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov ter skladno s Strategijo razvoja mestnih gozdov 2020–2045.
Šlo naj bi za sanitarne in pomladitvene sečnje v mestnih gozdovih na občinskih zemljiščih na območju Ljubljanskega gradu in Golovca.
»Posegi so potrebni prednostno zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev, pa tudi zaradi redne nege gozda ter vzdrževalnih del v javnem interesu, s čimer bomo usmerjali razvoj gozdov za trajno zagotavljanje njegovih številnih funkcij, zlasti socialnih in ekoloških,« so sporočili.
V katerih mestnih gozdovih bodo sekali?
Na Ljubljanskem gradu bo izvajalec predvidoma v sredo, 1. februarja 2023, izvedel posek treh smrek (8 m3) zaradi prisotnosti lubadarja ter odstranil sedem prevrnjenih dreves, ki so se podrla zaradi snega.
Dela se bodo nadaljevala na Golovcu, kjer bo izvajalec na treh lokacijah (pri Observatoriju, pri Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na Rakovniku) odstranil nevarno, bolno, nevitalno ter oslabelo drevje. Ponekod, kjer se je razraslo kakovostno mlado drevje, bomo hkrati izvedli tudi pomladitveno sečnjo.
Pri Observatoriju bo sečnja zaradi podlubnikov in drugih insektov, vetroloma, bolezni in drugih vzrokov obsegala 20 dreves, dodatnih 17 dreves pa se beleži kot pomladitvena sečnja (skupno približno 90 m3 drevja).
Na območju v bližini objekta akademije ob Dolenjski cesti bo izvajalec poskrbel za sečnjo skupno 53 dreves (približno 72 m3), od tega 10 oslabelih dreves zaradi bolezni in drugih razlogov. Pričakujejo, da bodo dela pri Observatoriju in akademiji izvedena do konca marca 2023, območje pa bo urejeno predvidoma v začetku aprila.
Na Rakovniku bo potekala sečnja 75 dreves (približno 110 m3), od tega 36 poškodovanih ali oslabelih dreves zaradi vetra, bolezni in drugih razlogov, ostalo zaradi pomladitve gozda. Več dreves je nagnjenih nad javno potjo, ki jih je treba zaradi povečane nevarnosti odstraniti. Rok za izvedbo sečnje je 29. november 2023.
Predvideno je tudi nadaljevanje preostalega dela sanitarne sečnje v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na območju Podrožniške poti, ki je bila v teku od decembra lani do nedavne ustavitve del zaradi vremenskih razmer. Zavod za gozdove Slovenije v zvezi s tem načrtuje posvet s strokovno in zainteresirano javnostjo.
Predvidoma v sredo, 1. februarja, pa bodo posekali tudi tri breste na Jesihovem štradonu. Ti so zaradi značilnosti tal na tem območju (peščena, plitva tla) s svojo višinsko rastjo vedno manj stabilna ob močnejših neurjih.
Na tem območju naj bi padlo že več dreves, zaradi česar je zaščita pred vetrom za ostala drevesa precej manjša. Namesto odstranjenih bodo tako zasadili nova drevesa, ki jim bodo izboljšali rastne razmere.
Glede na razburjenje javnosti v povezavi s sečnjo na Rožniku (spomnimo: Mladi za podnebno pravičnost so v povezavi s tem organizirali dva protesta, zaskrbljenost so izrazili tudi nekateri strokovni akterji) je mestna občina v zvezi s preteklo in prihodnjimi sečnjami pridobila mnenje oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire ljubljanske Biotehniške fakultete.
Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete: Razumemo zaskrbljenost glede ravnanja z gozdom
Sporočili so, da je bil podlaga za ukrepanje na območju Rožnika konec leta 2022 gozdnogospodarski načrt za enoto Ljubljana.
»V okviru sprejemanja tega načrta je bila opravljena razgrnitev načrta in njegova javna obravnava. Pomembno je, da so pri pripravi operativne izvedbe ukrepov na Tivolskem hribu sodelovali strokovnjaki iz več ustanov (npr. Zavod za gozdove Slovenije, krajinski park, Mestna občina Ljubljana), ki so glede na stanje gozdnih sestojev in cilje gospodarjenja iskali najprimernejšo različico ukrepanja,« so zapisali.
Gozdovi na Rožniku imajo velik pomen za obiskovalce, zato je njihova zaskrbljenost za ravnanje z gozdom razumljiva, menijo.
Večjo stopnjo sprejemljivosti in tudi zaupanja glede ukrepov je zato mogoče doseči z obveščanjem in komunikacijo z zainteresirano javnostjo. Zaradi velike obiskanosti in pomena teh gozdov za obiskovalce bi bilo po njihovem mnenju smotrno še dodatno izboljšati obveščanje in komunikacijo z deležniki.
Zaključujejo, da bo glede na problematiko gozdnih sestojev ukrepanje v ljubljanskih mestnih gozdovih tudi v prihodnjih letih nujno.
Pri tem se občina lahko odloči za različne variante poseganja z ozirom na stanje gozdov in starost sestojev, poudarjenost funkcij in lastništvo: od arboristične obravnave vsakega drevesa, pogostega ukrepanja v sestojih z manjšo jakostjo, do občasnega ukrepanja z večjo koncentracijo del.
Prva skupina ukrepov pomeni bistveno višje stroške dela in je težko izvedljiva v zasebnih gozdovih. V večini primerov javnih mestnih gozdov je z več vidikov (npr. sprejemanje s strani javnosti, stalna prisotnost gozda) smiselno težiti k pogostnejšemu ukrepanju manjše jakosti.
