Ocenjevalna komisija je za najboljšo rešitev za prenovo poslopja Baragovega semenišča izbrala delo skupine arhitektov Mateja Vozliča, Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Anje Rudof in Zale Babič.
Avtorica krajinske zasnove je Urška Kristina Škerl. Za zmagovalno rešitev bodo prejeli nagrado v višini 10.000 evrov.
Prizidana stavba se v obliki vitkega kvadra naslanja na prvotno Plečnikovo zasnovo
Arhitekt Jože Plečnik je zasnoval stavbo Baragovega semenišča med letoma 1936 in 1937 na območju opuščenega mestnega pokopališča pri cerkvi sv. Krištofa. Gradnjo polkrožne štirinadstropne stavbe je prekinila druga svetovna vojna, zato ni bila dokončana po Plečnikovem prvotnem načrtu.
Arhitekt Anton Bitenc je v petdesetih letih preuredil stavbo za Pionirski dom, Festivalno dvorano, Slovensko mladinsko gledališče in študentski dom.
Zmagovalna rešitev natečaja vključuje jasno zasnovo dopolnitve Baragovega semenišča. Prizidana stavba se v obliki vitkega kvadra naslanja na prvotno Plečnikovo zasnovo, pri čemer ne preglasi nedokončanega obroča Plečnikovega semenišča.
Ta krožna zasnova ustvarja vtis neskončnosti obodnega obroča.
Arhitekturna rešitev predvideva tudi kavarno v medetaži, ozelenjen atrij in garažo, ki omogoča neposreden dostop do različnih delov stavbe.
Pionirski dom bo pridobil nove prostore v dveh etažah, kjer se posamezni prostori povežejo med seboj za potrebe večjih učilnic ali vadbenih sob. Parkovna ureditev okoli Baragovega semenišča naj bi se razširila do Navja prek podaljška Valjhunove ulice.
Za območje se pripravlja tudi občinski podrobni prostorski načrt, ki vključuje Gospodarsko razstavišče in zemljišče ob Linhartovi za hotelske in mešane, pretežno stanovanjske dejavnosti. 48 miljonov evrov težka investicija bo omogočila vzpostavitev živahnega mladinskega kulturnega središča, ki bo odprto in dostopno vsem.
