Razkrivamo najbolj nevarne ljubljanske ceste

Kar se tiče cestišč, Generalna policijska uprava, ko gre za geolokacijo, ki jo pokriva Mestna občina Ljubljana znotraj statistične regije Osrednjeslovenska, ločuje med avtocestami, glavnimi cestami, glavnimi cestami II. reda, hitrimi cestami, lokalnimi cestami, regionalnimi cestami, regionalnimi cestami II. reda, regionalnimi cestami III. reda, cestišči, ki pripadajo naselju brez uličnega sistema, in tistimi, ki so del naselja z uličnim sistemom.

Pod drobnogled smo vzeli obdobje med letoma 2018 in 2022 ter pregledali, kje se je zgodilo največ prometnih nesreč. Osredotočili smo se na njihovo skupno število, znotraj tega pa na število tistih s smrtnim izidom in hudo telesno poškodbo.

Če zajamemo vse naštete vozne površine, je bilo leta 2018 v Osrednjeslovenski statistični regiji 2875 prometnih nesreč, od tega šest s smrtnim izidom ter 94 s hudo telesno poškodbo.

Leta 2019 je bilo prometnih nesreč 3133, od tega štiri s smrtnim izidom in 114 s hudo telesno poškodbo. V letu 2020 se je zgodilo 2405 prometnih nesreč, od tega štiri s smrtnim izidom in 101 s hudo telesno poškodbo. Leto pozneje so zabeležili 2769 prometnih nesreč, od tega spet štiri s smrtnim izidom in 114 s hudo telesno poškodbo. Lani pa 2982 prometnih nesreč: pet takih s smrtnim izidom in 128 s hudo telesno poškodbo.

Največ prometnih nesreč je tako bilo leta 2019; največ takšnih s smrtnim izidom leta 2018; in največ s hudo telesno poškodbo leta 2022.

Smrti na avtocestah

Na avtocestah v Osrednjeslovenski statistični regiji je med letoma 2018 in 2022 ugasnilo pet življenj; na glavnih cestah v istem obdobju prometnih nesreč s smrtnim izidom ni bilo, prav tako ne na glavnih cestah II. reda, hitrih cestah, lokalnih ali regionalnih cestah; 17 življenj je v tem obdobju ugasnilo znotraj naselja z uličnim sistemom.

Če razdelamo prometne nesreče s smrtnim izidom na avtocestah, začenši z A1: lani se je takšna zgodila na odseku Zaloška-Litijska; na priključku Ljubljana vzhod-Zaloška je življenje ugasnilo leta 2021; leta 2018 je do nesreče s smrtnim izidom prišlo na odseku Dolenjska-Barjanska; leta 2020 pa na odseku Šenjakob-Zadobrova; še eno življenje je leta 2019 ugasnilo na odseku Litijska-Malence.

Zdaj pa k A2, na kateri je do edine prometne nesreče s smrtnim izidom prišlo na odseku Šmartno-Brod, in sicer leta 2018. Preostanek se jih je, kot smo že nakazali, zgodil na predelih, ki jih Generalna policijska uprava klasificira kot naselja z uličnim sistemom.

Število prometnih nesreč

Če bi sodili zgolj po številu prometnih nesreč – v obdobju med letoma 2018 in 2022 se jih je največ, torej 11.719, zgodilo ravno tam, torej v naseljih z uličnim sistemom (za primerjavo: na avtocesti A1 jih je bilo 922, na A2 515).

Prvo mesto v tem pogledu pripada Celovški cesti s skupno 921 prometnimi nesrečami.

Sledita ji Šmartinska cesta s 774 in Dunajska s 432 prometnimi nesrečami.

Na četrtem mestu po številu prometnih nesreč je Tržaška cesta s 356, za njo sta Jurčkova cesta z 231 prometnimi nesrečami in Letališka cesta z 218. Sledijo Vojkova cesta s 185, Vodnikova cesta s 176, Litijska cesta s 173, Litostrojska cesta s 131, Slovenska cesta s 123 in Trg Osvobodilne fronte s 104 prometnimi nesrečami.

Največ smrti

Zdaj pa še k prometnim nesrečam s smrtnim izidom v naseljih z uličnim sistemom, kjer je med letoma 2018 in 2022, kot že zapisano, ugasnilo 17 življenj.

Leta 2021 se je prometna nesreča s smrtnim izidom zgodila na Obvozni cesti, leta 2022 pa na Saveljski cesti.

Na Dunajski cesti so v navedenem obdobju ugasnila tri življenja, in sicer dve leta 2019 in eno leta 2020. Življenje sta lani terjali tudi Šmartinska cesta ter Letališka cesta.

Leta 2021 je življenje ugasnilo na Trpinčevi ulici ter leta 2019 na Milčinskega ulici. Prometna nesreča s smrtnim izidom se je leta 2018 zgodila na Vodnikovi cesti, po eno življenje je ugasnilo tudi na Ulici Jožeta Jame, in sicer v letih 2020 in 2022.

Leta 2018 je življenje ugasnilo na Cesti Dolomitskega odreda ter leta 2020 na Jurčkovi cesti, leta 2018 pa še na Opekarski cesti. Na Tržaški cesti sta v navedenem obdobju v prometnih nesrečah ugasnili dve življenji, in sicer leta 2018 in 2021.

Izpostaviti velja, da na Celovški cesti, ki je po številu nesreč med letoma 2018 in 2022 absolutna rekorderka, v tem obdobju ni bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Drugouvrščena Šmartinska je v tem obdobju imela eno tako, tretjeuvrščena Dunajska pa tri, kar je največ od vseh v zajetem obdobju.

Kolikšen pa je bil delež prometnih nesreč s smrtnim izidom na posameznih ulicah oziroma cestah, na katerih so se zgodile med letoma 2018 in 2022?

Na Dunajski približno 0,7-odstoten, na Obvozni cesti 2,5-odstoten, na Saveljski cesti pa petodstoten. In medtem ko sta bila deleža prometnih nesreč s smrtnim izidom na Šmartinski ter Letališki cesti 0,1-oziroma  0,45-odstotna, sta bila višja na Trpičnevi in Milčinskega ulici: 12,5- in 25-odstotna.

Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom je na Vodnikovi cesti bil polodstoten, na Ulici Jožeta Jame pa 7,1-odstoten. Štiriodstoten je bil delež prometnih nesreč s smrtnim izidom na Cesti Dolomitskega odreda, na Jurčkovi cesti 0,4-odstoten, na Opekarski cesti štiriodstoten, na Tržaški cesti pa polodstoten.