Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan je predstavil kampanjo Airbnb, pejt domov!, ki se zavzema za strožjo regulacijo kratkoročnega oddajanja. Zakaj stisnjena pest na zastavi? »Ker je simbol upora,« nam je povedal (foto: Ljubljanainfo).
Ljubljanainfo
Pon, 27.5.2024 20:00
V Tomanovem parku v Ljubljani potekala tiskovna konferenca kampanje Airbnb, pejt domov!, ki se zavzema za strožjo regulacijo kratkoročnega oddajanja.

V prestolnici trikrat več stanovanj za kratkoročni najem kot za dolgoročnega, izpostavljajo v kampanji Airbnb, pejt domov!, ki se zavzema za strožjo regulacijo kratkoročnega oddajanja. 

Razlog je vsakomur jasen, saj je tudi zaslužek trojni: na primer, če bi hipotetično garsonjero v Ljubljani oddajali za kratkoročni najem (Airbnb), bi zaslužili 11.458 evrov, za dolgoročni najem za isto garsonjero pa 4050 evrov, je eden izmed podatkov, ki jih najdemo na njihovi spletni strani airbnbpejtdomov.si.

Kampanja deluje tudi v sklopu nove ljudske iniciative Stanovanjski blok (foto: Ljubljanainfo).

Zato je v Ljubljani potekala tiskovna konferenca kampanje Airbnb, pejt domov! 

Z njo želijo v času javne razprave o novem zakonu o gostinstvu opozoriti na »škodljive posledice nereguliranega kratkoročnega oddajanja nepremičnin na platformah, kot sta Airbnb in Booking,« je povedal Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan.

Mimoidoči so dobili takšne liste (foto: Ljubljanainfo).

Zbrali so se v Tomanovem parku, ob železniški postaji, v ozadju so imeli veliko rdečo zastavo, na njej pa stisnjeno pest – kot simbol revolucije, upora, je povedal Štrok.

V svojem govoru je posebej opozoril na spletno stran airbnbpejtdomov.si, kjer si lahko javnost ogleda »zaskrbljujoče podatke in pričevanja tistih, ki so občutili negativne vplive Airbnbja.«

 Povedal je še, da bodo od odločevalcev zahtevali sprejem strožjih ukrepov za ureditev področja.

Objava na kolesu (foto: Ljubljanainfo).

Podatki, ki so jih predstavili na spletni strani na primer kažejo, da se je število oglaševanih ljubljanskih Airbnb enot v zadnjih treh letih kar potrojilo, v prestolnici pa je mogoče najti skoraj trikrat več stanovanj za kratkoročni najem kot za dolgoročnega.

Pri tem navajajo raziskave, ki kažejo na jasno povezavo med rastjo ponudbe kratkoročnega najema in cenami nepremičnin oziroma najemnin.

Primerjava

Kratkoročno oddajanje nepremičnine se izplača bolj kot dolgoročno, pišejo in postrežejo s podatki:

Primerjava zaslužkov za hipotetični scenarij oddajanja 25 kvadratnih metrov velike garsonjere v Ljubljani v vrednosti 150 tisoč evrov:

za kratkoročni najem (Airbnb) je zaslužek 11.458 evrov, za dolgoročni najem za isto stanovanje pa 4050 evrov.

Odzvala se je množica novinarjev (foto: Ljubljanainfo).

Zbirajo pričevanja

Na inštitutu izpostavljajo tudi problem dojemanja stanovanj kot tržnega blaga oziroma tistih, ki so 'nasrkali', kot pravi Štrok. 

Zato na spletni strani najdemo objave pričevanj posameznikov, ki so zaradi podivjanega trga za kratkoročno oddajanje izgubili streho nad glavo oziroma se zaradi njega soočajo s slabšo kakovostjo življenja.

Pol plače za najemnino

Opozorili so, da se Slovenija sooča z zgodovinsko stanovanjsko krizo, saj so se cene stanovanj v zadnjem desetletju podvojile, prebivalci Ljubljane pa za najem v povprečju odštevajo že več kot polovico plače.

Prebivalci Ljubljane za najem v povprečju odštevajo že več kot polovico plače, so opozorili (foto: Ljubljanainfo).

Medtem se je zaradi rasti turizma in odsotnosti regulacije razcvetel trg kratkoročnega oddajanja, ki na račun lova za dobički še poglablja krizo, saj stanovanja, ki se na trgu oddajajo kratkoročno, niso na voljo mnogim, ki potrebujejo domovanje, je jasen Štrok.

V dveh fazah

Zato začenjajo kampanjo Airbnb, pejt domov!, s katero javnosti predstavljajo škodljive posledice kratkoročnega oddajanja za lokalno prebivalstvo, hkrati pa od poslancev zahtevajo, da v zakon o gostinstvu vključijo še strožje omejitve za to področje. 

Na primer, da se kratkoročno oddajanje v primeru fizičnih oseb omeji le na tiste, ki imajo v stanovanju prijavljeno stalno prebivališče.

Po mnenju avtorjev kampanje bi morali občinam omogočiti tudi dodatne zaostritve pogojev oddajanja in uvesti varovalke v primerih njihovega sproščanja. 

Posebno pozornost pa bi morali nameniti še nadzoru nad izvajanjem zakona, tako z več jasnosti glede inšpekcijskega nadzora kot več obveznosti glede oglaševanja in vzpostavitvijo sistema anonimne prijave kršitev. 

Kampanja sicer deluje tudi v sklopu nove ljudske iniciative Stanovanjski blok, ki povezuje več organizacij in posameznikov, v prihodnje pa se bo organizirano zavzemala za bolj odločno stanovanjsko politiko, so še napovedali.

Starejše novice