V srednjem veku so tam sušili ribiške mreže, saj je bila današnja Križevniška ulica na neuglednem levem bregu. Kasneje je postala ena pomembnejših ulic v Ljubljani, saj so tam živeli in se zbirali najpomembnejši Slovenci.
Križevniška ulica, ki so jo nekoč imenovali Ribiška, je ena najstarejših ulic v Ljubljani.
Leži neposredno nad nekdanjo rimsko cesto. Med leti 1167 in 1200 je tu svojo postojanko imel viteški red templjarji. Za njimi so prišli križniki.
Ta viteški red je v Ljubljano poklical koroški vojvoda Ulrik III. in jim v zameno za mestno obrambo sezidal samostan.
Ta je stala na mestu zdajšnjih Križank. Med arheološkimi izkopavanji za bližnji NUK II so našli celo nekaj njihovih predmetov.
Ob samostanu so postavili tudi cerkev Marije Pomočnice, po drugi svetovni vojni pa je bil nacionaliziran.
Njegovo prenovo v javni prostor, kjer bi se odvijale dogodkom in prireditvam, pa so v 50 letih zaupali arhitektu Jožetu Plečniku.
Križanke so bile zgrajene na levem bregu Ljubljanice, na takratnem Novem trgu.
Prvotna lokacija srednjeveške Ljubljane je bila takrat med grajskim gričem in reko Ljubljanico. Levi breg je bil kot ribiško naselje, šele od 16. stoletja dalje pa je postajal lokacija, kamor so se naseljevali plemiči.
Zato se je ulica pod Križankami, ki jo danes poznamo pod imenom Križevniška, nekdaj imenovala Ribiška ulica.
Tam so namreč živeli ribiči, ki so lovili v mestni reki, svoje mreže pa sušili na strehi hiše, kjer je bil nekoč lokal Pod skalco, ki se je po epidemiji koronavirusa zaprl.
Ta hiša pa je pomembna tudi zato, ker se je stoletja pozneje v njej rodil edini slovenski nobelovec, fizik in kemik Friderik (Fritz) Pregel (1869–1930).
Blizu je še ena pomembna stavba, kjer je nekoč bila Turjaška palača, danes pa je v njej Mestni muzej Ljubljana.
Na koncu Križevniške ulice, kjer se poveže z Bregom ob Ljubljanici, sta bila v impozantni hiši, okrašeni z baročnim pročeljem Leopolda Hoferja iz leta 1777, od srednjega veka pristanišče in brodarski mitniški urad.
Na vogalu je proti koncu 18. stoletja nastala Zoisova palača, v kateri je baron Žiga Zois sprejemal somišljenike iz razsvetljenskega kroga, med njimi Antona Tomaža Linharta, ki je tam tudi stanoval.
Pri baronu so se družili tudi Valentin Vodnik, Jurij Japelj, Jernej Kopitar in Blaž Kumerdej, pa Prešeren in Čop, Smole, Ana Jelovšek.
V svoji palači je gostil celo papeža in kneza Metternicha.
Nasproti današnjega Mini teatra je, kot pripoveduje Robert Waltl za Siol.net, tik pred smrtjo živel pesnik Srečko Kosovel, ki je na Križevniški 8 napisal svoje zadnje pesmi pred odhodom v Tomaj.
Del svojega življenja je tam preživel tudi Jernej Zupanec, notar iz 19. stoletja, ki se je v literarno zgodovino zapisal kot mecen slovenske literature, po njegovi zaslugi so izšle tudi pesmi Luize Pesjakove.
Alma Sodnik, prva slovenska filozofinja, univerzitetna profesorica, nekaj časa tudi predstojnica oddelka za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti, je prav tako bivala tu.
Pa tudi Anica Zupanec Sodnik, akademska slikarka, prva ženska, ki je leta 1976 postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Na Križevniški so stanovali tudi sopranistka Sonja Hočevar, igralka Majda Potokar ter menda še kup drugih znanih in zgodovinsko pomembnih osebnosti.
Na primer Matej Bor, ki se je poročil v hišo, kjer je danes restavracija Shambala. Med drugo svetovno vojno pa naj bi se tam skrival tudi Karel Destovnik - Kajuh.
Ni še konec, tam so živeli tudi brata Joža in Mirko Mahnič, literarni zgodovinar ter gledališki ustvarjalec in pisatelj, igralec Radko Polič - Rac in režiser Vinko Möderndorfer, pa Alan Hranitelj. Še danes tam živi in ustvarja več umetnikov in intelektualcev.
Križevniška ulica je v sklopu Urbane intervencije in ozelenitve mesta postala nov kulturni prostor med Mestnim muzejem in pristaniščem na Bregu.
Projekt ambientalno-urbane intervencije je Robert Waltl zasnoval skupaj z drugimi ustvarjalci, stanovalci Križevniške in ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana.
Ulico bogatijo drevesa, rastlinje, viseči rožni aramžmaji in bele klopi z napisi znanih Slovencev, ki so kakor koli povezani s Križevniško ulico ter knjižico v slovenskem in angleškem jeziku, s krajšo zgodovino ulice in ljudi, ki so v njej prebivali.
Pri zagonskih sredstvih za nakup ter najem urbane opreme in instalacij so na pomoč priskočili na Mestni občini Ljubljana, medtem ko so umetniki, ki ustvarjajo na tem koncu mesta, prispevali program.
Umetniški vodja Mini teatra je že ob samem začetku začel odkrivati zanimiva imena nekdanjih prebivalcev Križevniške ulice, med njimi V letu 2014, ob praznovanju 110-letnice Kosovela, je bila Križevniška ulica zato osvežena v njegovo čast.
