Večina študentov v Ljubljani, Mariboru in Kopru biva v javnih študentskih domovih.
Medtem ko kapacitete v Mariboru zadostujejo, pa jih v Ljubljani in Kopru primanjkuje.
»Samo v Ljubljani na prednostni listi za vselitev v javne študentske domove čaka približno dva tisoč študentov, na Primorskem pa okoli 500.
Na najemnem trgu pa so študenti soočeni z slabimi bivalnimi pogoji in visokimi najemninami.
Za dostojno sobo so zato pripravljeni plačati tudi po 300 evrov in več na mesec.
Ocenjujem, da na trgu posteljo najema okrog 20 tisoč študentov, ker ni dovolj mest v javnih študentskih domovih,« je trenutno situacijo študentov podal predsednik Študentske organizacije Slovenije Luka Mihalič.
V Ljubljani čaka na prednostni listi za sprejem okrog dva tisoč študentov, na Primorskem okrog 500, je še poudaril.
To pomanjkanje študentskih postelj na ministrstvu rešujejo s subvencioniranim bivanjem študentov pri zasebnikih, ki je najhitrejša, a verjetno tudi najdražja rešitev, tako za študente kot za državo.
Tako Študentski dom Ljubljana razpiše 600 subvencij na leto, a ima trenutno pa ima realiziranih le 80 pogodb.
Zakaj takšen razkorak?
Eden glavnih razlogov je, da je dodatek k štipendiji trikrat višji kot subvencija za bivanje pri zasebnikih, ki znaša 32 evrov, je prepričan Papič.
»Ker želimo za vse študentke in študente zagotoviti enake pogoje, načrtujemo, da bomo z novim študijskim letom 2025/2026 subvencije izenačili z dodatkom, torej bo tudi subvencija za bivanje pri zasebnikih znašala približno 100 evrov,« je poudaril minister za visoko šolstvo Igor Papič
A dolgoročno to seveda ni rešitev. Ta je ena sama: gradnja novih študentskih domov.
Zadnji študentski domovi v Ljubljani so bili sicer zgrajeni v letih 2006 in 2007, ko so bili dokončani prostori ob Litostrojski in Poljanski cesti ter Dom Fakultete za družbene vede. Ministrstvo od takrat ni zgradilo nobenega novega javnega študentskega doma v Ljubljani.
Minister je najprej opomnil, da je država kupila Baragovo semenišče oziroma Akademski kolegij, kjer bo po obnovi 200 postelj.
Načrtovana je celovita obnova objekta, država bo Plečnikovo stavno obnavljala skupaj z Mestno občino Ljubljana. A to se bo zgodilo šele po potrditvi občinskega podrobnega prostorskega načrta.
A kot je minister namignil, se pred letom 2027 verjetno ne bo zgodilo nič, po letu 2027 pa upajo na obnovo.
Poleg tega so v lanskem letu za investicije v študentske domove namenili 10,5 milijona evrov, v letu 2023 pa 9,5 milijona, je povedal Papič. »Za ta denar so potekala tudi razna obnovitvena in vzdrževalna dela na vseh lokacijah v Ljubljani, Mariboru in Kopru.«
A slej ko prej bo treba zagristi v kislo jabolko in se lotiti gradnje novih študentskih domov, ki bodo pomenili dolgoročne ukrepe za reševanje bivanjske problematike študentov.
V igri so tri lokacije.
Prva je za Bežigradom ob Dunajski cesti, nasproti Mercatorjeve poslovne stavbe.
Tam ni treba sprejemati prostorskih aktov, zato bi bila gradnja lahko hitra, dobili pa bi 700 študentskih postelj. Študentski domovi naj bi se imenovali Brinje.
Minister Papič je razkril, da se pogovarjajo z Družbo za svetovanje in upravljanje (D. S. U.), da bi bila investitorica v študentski dom ob Dunajski in ga po zaključku gradnje dala v najem ministrstvu ali zavodu Študentski dom Ljubljana.
D. S. U. je sicer v lasti države in Slovenskega državnega holdinga.
Na Roški, kjer načrtujejo 380 študentskih postelj, čakajo na potrditev občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje.
Pripravljajo ga že že tri leta, minister Papič je ob tem pripomnil, da bi lahko bili vpleteni bolj odzivni, tako na občini kot na ministrstvu, a upa, da bo sprejet še letos.
A pot je še dolga: treba bo izvesti javni projektni natečaj za stavbo študentskega doma in skleniti pogodbo za projektiranje ter projektno dokumentacijo, šele nato bodo lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje.
Urbanistična rešitev za območje Roške ceste je bila sicer na natečaju izbrana že leta 2020, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković pa je sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta podpisal konec novembra lansko leto.
Ob tem bi zgradili tudi akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo ter športno dvorano.
Tretja lokacija za gradnjo pa naj bi bila ob Gerbičevi ulici, kjer je danes veterinarska fakulteta.
Ta se bo preselila v nove prostore, ki so že v gradnji. Gradili naj bi na tej parceli. Tudi tu bi lahko pri gradnji sodelovala Družba za svetovanje in upravljanje (D. S. U.).
Dvig cen za kar 20 odstotkov?
Minister se je dotaknil tudi napovedanega dviga cen v javnih študentskih domovih, in sicer za 20 odstotkov.
Napovedal je, da se bo sestal z direktorji študentskih domov, da mu pojasnijo, zakaj bodo dvignili cene.
Nato bodo preverili, za koliko lahko dvignejo subvencije tudi za javne študentske domove, da dvig cen ne bo padel na ramena študentov oziroma da bo ta dvig zanje minimalen.
Če pa je težava v financiranju vzdrževalnih del, bo po njegovih pojasnilih ministrstvo ta dela neposredno financiralo študentskim domovom.