V azilnem domu na Viču v Ljubljani, v katerem je prostora za 350 ljudi, se soočajo s precejšnjimi izzivi zaradi prezasedenosti. Trenutno je v domu nastanjeno dvakrat več prosilcev za mednarodno zaščito, kot omogočajo njegove kapacitete, zato mnogi med njim spijo po hodnikih, po novem pa tudi v zabojnikih in v zunanjem šotoru.
Povečanje števila migrantov te dni znova sproža pozornost medijev in javnosti. Tudi v azilnem domu na Viču v zadnjih tednih vlada precejšnja gneča, zato so se v domu zatekli k začasnim rešitvam zagotavljanja namestitvenih kapacitet.
»Trenutno je na Viču nastanjenih 590 vlagateljev namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito in 325 prosilcev za mednarodno zaščito. Uradna kapaciteta doma na Viču je 350 ljudi, zato smo bivalne zmogljivosti širili z bivalnimi zabojniki, postavili smo tudi bivalni šotor. To so le začasne rešitve,« je za STA pojasnila direktorica urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj.
S podobnimi težavami se soočajo v izpostavi azilnega doma v Logatcu, ki je sicer namenjen ranljivim kategorijam migrantov, kot so družine z otroki in mladoletniki brez spremstva.
Kot je poročal Radio Slovenija, se v Logatcu trenutno nahaja 350 migrantov, kar je trikrat več od prvotnega dogovora z lokalno skupnostjo.
Župan Logatca Berto Menard je napovedal, da namerava zaradi pritožb občanov sklicati izredno sejo občinskega sveta, na pristojnem vladnem uradu pa zagotavljajo, da občino o vseh spremembah in dejavnostih sproti obveščajo.
Povečana zasedenost doma v Logatcu je le začasna, in sicer zaradi preobremenjenosti azilnega doma v Ljubljani, je za radio povedala Štrukelj.
Štrukelj: Za večino migrantov Slovenija še vedno le tranzitna država
Število prosilcev za mednarodno zaščito oziroma migrantov se sicer spreminja iz dneva v dan, saj je Slovenija za večino med njimi le tranzitna država, poudarja Katarina Štrukelj.
»Prosilci, ki so že vložili prošnjo za mednarodno zaščito, ostanejo v Sloveniji povprečno 22 dni, tisti, ki še čakajo na vložitev prošnje, pa povprečno manj kot 10 dni,« je izpostavila v pogovoru za STA. Ob tem je dodala, da se s povečanim številom migrantov ne sooča le Slovenija, temveč vse države EU.
Glede pravic migrantov je Štrukelj spomnila, da so te odvisne od njihovega statusa v Sloveniji. Tujcem, ki čakajo na vložitev prošnje za mednarodno zaščito, država zagotavlja prehrano, nujna oblačila, osnovne higienske potrebščine in nujno zdravljenje.
Več ugodnosti imajo prosilci, ki so že vložili prošnjo za mednarodno zaščito. Poleg pravice do bivanja imajo po treh mesecih tudi pravico do izobraževanja in po devetih mesecih do vstopa na trg dela v Sloveniji.
Imajo tudi pravico do žepnine ter do pravice bivanja zunaj azilnega doma, v kolikor za to izpolnjujejo pogoje, je izpostavila.
Varuh: Kapacitete azilnega doma na Viču močno presežene že spomladi
Pri Varuhu človekovih pravic so danes za STA pojasnili, da so podrobno seznanjeni z nevzdržnimi razmerami v azilnem domu Vič v Ljubljani. Kot so zapisali, je Varuh že ob obisku azilnega doma spomladi ugotovil, da izziv premajhnih nastanitvenih kapacitet ni ustrezno rešen, saj so bile maksimalne prostorske kapacitete azilnega doma močno presežene.
»Prezasedenost azilnega doma za nastanjene osebe pomeni, da je objekt zapolnjen z ležišči (pogradi), tako da prosilci nimajo osebnega prostora ter prostorov za druženje in preživljanje prostega časa. Ob obisku so bili na dvorišču azilnega doma bivalni zabojniki. Razmere v teh varuh ocenjuje za neustrezne, saj je v zabojniku, velikosti 14,4 kvadratnih metrov, nastanjenih tudi do šest oseb,« je med drugim ugotovil Varuh. Vlado in premierja Roberta Goloba je zato že spomladi pozval, naj storita vse, kar je treba, za zagotovitev dodatnih prostorskih zmogljivosti.
V obdobjih največje prezasedenosti naj bi bili ljudje nameščeni tudi na zložljivih posteljah na hodnikih azilnega doma, vse to pa po oceni Varuha negativno vpliva na varnost nastanjenih in zaposlenih.
Pri Varuhu sicer menijo, da bi moral biti sistem nastanitve in oskrbe migrantov pripravljen na povečane prihode iskalcev mednarodne zaščite. V nasprotnem primeru lahko pride do še zahtevnejših in še bolj zaostrenih situacij tako z vidika zagotavljanja človekovih pravic kot zaščite javnega interesa.
Urad neuspešen pri iskanju dodatnih nastanitvenih zmogljivosti
Na hude kritike Varuha človekovih pravic, da so razmere v azilnem domu na Viču nevzdržne, da problem prezasedenosti traja že dlje časa in da pristojni rešitve iščejo predolgo časa, je Štrukljeva odgovorila, da so varuha seznanili z razmerami v ljubljanskem azilnem domu kot tudi s težavami, s katerimi se na uradu soočajo pri iskanju novih namestitvenih kapacitet.
Kot pravi, urad že dolgo išče nove namestitvene zmogljivosti, objavili so tudi dva javna razpisa, od katerih je bil eden "povsem neuspešen." Tudi če na uradu najdejo zemljišča, primerna za postavitev novih namestitvenih kapacitet, pa nemalokrat naletijo na težave pri iskanju soglasij lokalnih skupnosti ali zemljišča nimajo potrebne namembnosti.
Pred ljubljanskim azilnim domom je konec avgusta sicer prišlo do fizičnega obračunavanja med prosilci za azil in skupino drugih moških, zato so v domu povečali varovanje, je dodala Štrukelj. »Policija je zelo povečala prisotnost v okolici doma na Viču, dom varuje tudi 12 varnostnikov,« je poudarila.
Starejše novice
