V soboto bodo zaplesali v novo sezono družabnih večerov. Pozanimali smo še, kako kaže s prenovo celotnega kompleksa, kjer domujejo Pionirski dom – Center za kulturo mladih, v okviru katerega deluje tudi festivalna dvorana, Slovensko mladinsko gledališče in študentski dom.
Festivalna dvorana je že desetletja znana po svojih plesnih večerih.
V ljubljanskem Pionirskem domu, kjer se dvorana nahaja, namreč že več kot 50 let prirejajo plesne večere, ki navdušujejo plesalce.
Sodelujejo z različnimi plesnimi šolami in društvi, gostijo številne mednarodno prepoznavne plesalce in plesne učitelje.
Otvoritev letošnje plesne sezone družabnih plesov bo v soboto, 26. oktobra, ob 20. uri.
»Pionirski dom – Center za kulturo mladih že več kot pet desetletij ohranja tradicijo družabnih plesov. Plesni večeri v Festivalni dvorani, ki ponuja izjemno plesno vzdušje tako izkušenim plesalcem kot tudi začetnikom, poskrbijo za prijeten konec tedna,« so sporočili iz Pionirskega doma.
Adolf Jenko, začetnik družabnih plesov v Sloveniji
Za priljubljenost plesa v Sloveniji je v veliki meri zaslužen Adolf Jenko, plesalec, koreograf in pedagog.
Po študiju na Visoki akademiji za ples v Parizu je leta 1927 v Ljubljani ustanovil Plesni zavod Jenko in tako ples približal širši javnosti.
Obogatil je plesno kulturo v Sloveniji, saj je uvedel številne družabne plese, kot so šimi, black bottom, čarlston in mnogi drugi, s čimer je domačo sceno močno popestril.
Pred časom ni bilo konca tedna, da ne bi Ljubljančanke in Ljubljančani preplesali noči na parketu Festivalne, se spominjajo mnogi, tudi znani prebivalci prestolnice.
Plesni ritmi otvoritvenega večera
»Na otvoritvenem družabnem plesu nove sezone to soboto, 26. oktobra, bodo zazveneli ritmi angleškega in dunajskega valčka, tanga, fokstrota, diskofoksa, sambe, čačačaja, rumbe, jiva, salse, bachate in mamba,« so še veselo sporočili iz Pionirskega doma in dodali, da se pod glasbeni izbor podpisuje DJ Roman.
Za popestritev večera pa bosta poskrbela plesalca Maja Pucelj in Peter Fileš, znani plesni par in menda edini pri nas, ki skupaj pleše že več kot tri desetletja.
Finale: Božični ples
Festivalna dvorana tako tudi letos nadaljuje tradicijo osrednjega družabnega urbanega središča.
Leto bodo sklenili s tradicionalnim Božičnim plesom, ki bo na sporedu v sredo, 25. decembra, ob 20. uri. Cena otvoritvenega plesa je 15 evrov, so še pristavili v Pionirskem domu.
Festivalna dvorana je že desetletja sinonim družabnega življenja v Ljubljani, saj je Plečnikova dvorana prav gotovo najlepša plesna dvorana v Sloveniji. Nahaja se v stavbi, imenovani Baragovo semenišče.
Sprva je bila stavba, poznana tudi kot Baragovo semenišče, ki so jo gradili med leti 1936 in 1941.
Postavljena je na območju nekdanjega ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu.
Štirinadstropna polkrožna stavba - drugi polkrog, ki bi jo sklenil v poln krog, ni bil nikdar dozidan, čeprav ga je Plečnik v načrtu predvidel - je narejena po zgledih rimskega Koloseja in Angelskega gradu.
Zaprta polkrožna stavba skriva zanimivo atrijsko dvorišče. Vsako nadstropje na notranji strani stavbe povezuje po vsej dolžini obodni hodnik, ki vodi k posameznim celicam.
Leta 1956 je arhitekt Anton Bitenc osrednji del stavbe preuredil za potrebe Festivalne dvorane. V dvorano vodi monumentalno stopnišče s stebri arhitekta Plečnika in okrasnimi skulpturami akademskega kiparja Frančiška Smerduja.
V Festivalni dvorani potekajo številne prireditve. V njej so bile izvedene številne domače in mednarodne plesne prireditve, koncerti, kongresi, modne revije, valete, maturantski plesi, poroke in še marsikaj drugega.
Stavba pa je namenjena najširši predstavitvi ustvarjanja otrok in mladih v Ljubljani in širše. V njej so Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Slovensko mladinsko gledališče in študentski dom. Želje po prenovi tega dotrajanega objekta so že dolgoletne. Na ljubljanski občini so že izbrali načrt za prenovo, ki pa izključuje študente.
Stavbo bodo bnovili, tam naj bi bili prostori kulturnih javnih zavodov in drugih nevladnih organizacij s področja kulture in umetnosti. Sicer naj bi bile tam tudi stanovanjske enote – študentskega doma pa v tem primeru ne bo več.
»Baragovo semenišče, ki ima visoko kulturnozgodovinsko vrednost, bomo celovito prenovili,« pa so nam povedali na MOL.
Dodali so, da naj bi bil projekt zaključen že naslednje leto, torej leta 2025.
Starejše novice
