V soboto, 18. junija, na Poletno muzejsko noč, bo v Ljubljani otvoritev nove lokacije Računalniškega muzeja, kjer si boste lahko ogledali enega izmed zgodovinsko najbolj znanih računalnikov - Stenarja.
Računalniški muzej v Ljubljani deluje že 18 let, letos pa odpira vrata na novi lokaciji, v ljubljanski kulturni četrti Šiška.
Slavnostna otvoritev bo v soboto, 18. junija, ob 18. uri na Celovški cesti 111. Dogodek bo odprt za javnost, preostanek večera pa bo vstop v muzej v okviru muzejske noči brezplačen, so sporočili iz muzeja.
V Računalniškem muzeju bo kot del stalne zbirke na ogled javnosti računalnik Stenar.
Računalnik Stenar je bil kupljen v osamosvojitvenem letu 1991, z namenom, da povezuje Slovenijo s svetom in omogoča svoboden pretok informacij.
»Stenar je najpomembnejši primerek slovenske računalniške zgodovine v zbirki, pridružil se bo drugim prelomnim računalnikom, ki so nadzorovali naš pospeševalnik delcev, merili jedro nuklearke in načrtovali predor Karavanke,« je povedala Gaja Zornada, vodja računalniškega muzeja.
»Brez programske opreme je računalnik le kup železa in plastike, zato v muzeju poleg strojne opreme zbiramo tudi programje, izvorno kodo in celo spletna mesta posebnega pomena,« je dejal Boštjan Špetič, vodja muzejske zbirke in ambasador softverske dediščine UNESCO.
Otvoritvena razstava
Na otvoritvi muzeja bo potekala razstava z naslovom Kaj pa programje? Slednja predstavlja zanimivosti računalniške programske opreme, od tehničnega ustroja do vplivov na družbo.
Zasnovana je tematsko in interaktivno in prvič po dolgem času boste lahko preizkusili tudi marsikateri slovenski program.
Omogočanje razumevanja visoke informatiziranosti družbe
Računalniški muzej je nevladna organizacija v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe, ki v Ljubljani neprekinjeno deluje že od leta 2004.
Preko zbirke, ki danes obsega že več kot 6500 primerkov strojne in programske opreme, knjig, revij in povezanih predmetov iz zgodovine razvoja računalništva pri nas in v tujini ter s pomočjo povezanih programov širši javnosti omogoča razumevanje visoke informatiziranosti družbe, v kateri živimo.
Pomagal pri prodoru interneta v Slovenijo
Za hiter prodor interneta v Slovenijo je bilo pred tremi desetletji odločilno ravno to, da so se dostop do Stenarja in povezave v omrežje Arnes s svetlobno hitrostjo širile na univerzah, v knjižnicah in šolah, med učenci, študenti, profesorji, učitelji in raziskovalci.
Arnes, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije je javni zavod, ki zagotavlja omrežne storitve in hkrati skrbi za nacionalno e-infrastrukturo.
»Izjemno nas veseli, da smo ob 30-letnici Arnesa našemu Stenarju, ki je med osamosvojitvijo in v devetdesetih letih predstavljal dostop do interneta in informacij za praktično vsakogar od nas, našli nov dom, v katerem bo spominjal na pionirske čase,« je dodal direktor Arnesa Marko Bonač.
