Slika je simbolična
Profile picture for user Patricija Fašalek P. F.
Ustvarjeno dne
Čet, 26.5.2022 16:00
Stanovanjske zadruge bi predstavljale sodobno in dostopno obliko stanovanjske preskrbe.

Inštitut za študije stanovanj in prostora je skupaj z Zavodom Avanta Largo zasnoval idejo ‘Skupaj do stanovanj’. Prepričani so namreč, da je dostop do primernega domovanja temeljna človekova pravica, ki predstavlja osnovo za dostojno življenje ter predpogoj za uveljavljanje vseh drugih temeljnih pravic. 

Vzpostavili bi radi stanovanjske zadruge, ki predstavljajo sodobno in dostopno obliko stanovanjske preskrbe. Obstoječi stanovanjski sistem je po njihovem neučinkovit in nepravičen, saj je delež tistih, ki plačujejo več kot tretjino svojih dohodkov za stanovanjske stroške, vsako leto večji.

Cene rabljenih stanovanj so v zadnjih petih letih v Ljubljani zrasle za 48 odstotkov, medtem ko so se plače zvišale le za približno 20 odstotkov, kar pomeni, da je nakup stanovanja vse večjemu deležu državljanov nedostopen, so zapisali v svoji brošuri z naslovom Skupaj do stanovanj.

To ni 'hipi komuna'

V sklopu Veselega dneva prostovoljstva, ki poteka danes na Prešernovem trgu od 13.00 do 17.00, so postavili njihov skupni dnevni kotiček in razstavo Stanovanjske zadruga – Skupaj do stanovanja, ki ponuja vpogled v življenje v stanovanjskih zadrugah v tujini. 

»Danes predstavljamo improvizorični skupnostni prostor in majhno razstavo o stanovanjskih zadrugah, ki prikazujeta, kako si zamišljamo model, ki bi ga lahko realizirali v Ljubljani ali drugod po Sloveniji,« je za Ljubljanainfo povedala Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora ter dodala, da na domačih tleh še nimamo razvitih stanovanjskih zadrug, zato se zgledujejo po modelih iz tujine.

Osnovna ideja zadruge omogoča povezavo ljudi v skupine, da lahko skupaj lažje in bolj kakovostno naslovijo svoje stanovanjsko vprašanje. »V zadrugi ima seveda vsak svoje stanovanje, ni to 'hipi komuna', kot se pogosto predvideva,« je pojasnila Hawlina. 

Po obstoječi zakonodaji takšen model pri nas ni možen

Nekaj prostorov je sicer skupnih in predstavljajo prostor, kjer se lahko ljudje med seboj povezujejo, spoznavajo in si pomagajo: »Danes se običajno stanovalci v stanovanjskih blokih ne poznamo več, neprijetno nam je soseda prositi za najmanjšo stvar.«

Zadruga lahko nastane tako, da se zgradi primerno stavbo ali pa prenovi obstoječo, če je primerna za tovrsten način bivanja. »Naš idealni model bi bil, da ima zadruga možnost pridobiti pravico za gradnjo oziroma bivanje na javnem zemljišču, ali pa da se dobi hiša, ki je v javni lasti,« je razložila Maša.

To pomeni, da zemljišče ostane v lasti mesta, zadruga pa dobi pravico do gradnje hiše na tej posesti. Hiša je tako v lasti zadruge, samoupravljajo pa jo ljudje, ki v njej bivajo. Težava se skriva v tem, da po obstoječi zakonodaji takšen model pri nas ni možen. 

Zagotoviti želijo dostopna stanovanja

Zadruga bi morala za zemljišče plačati tržno ceno, kar predstavlja ogromen strošek, ki znaša preko milijona evrov in ki ne omogoča, da bi lahko ljudem zagotovili dostopna stanovanja.

»Mi si res želimo, da bi se stanovanjske zadruge vzpostavile kot nek mehanizem za spodbujanje in omogočanje dostopnih stanovanj za čim bolj raznolike ljudi. Mislimo, da bi država to morala podpreti, zato tudi danes zbiramo podpise.« 

Pripravili so namreč zakonski predlog in upajo, da bo nova vlada prepoznala pomembnost zadrug in spodbudila prve projekte stanovanjskih zadrug pri nas. »Zadruga je zdaj že tretjič v koalicijski pogodbi, ampak se do sedaj še ni zgodilo nič. Je pa tokrat prvič eksplicitno omenjena spodbuda k pilotnemu projektu,« je zaključila Maša Hawlina.

Dogodek je organiziran v sklopu projekta Za stanovanjske zadruge, ki je podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund v Sloveniji 2014–2021 (prek finančnih mehanizmov EEA in Norveške).

Starejše novice